Sklep II Ips 888/2006

Jedro

Upravna pot za uveljavljanje oziroma priznanje odškodnine je določena le v primerih, ko je upravičencu status (bivšega političnega) zapornika priznan (zgolj) s sklepom Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, posameznik pa uveljavlja odškodnino na podlagi takšnega priznanja.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se v delu odločitve o zavrženju tožbe razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

Odločitev o revizijskih stroški se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo odškodnino zaradi neupravičene obsodbe in neutemeljenega odvzema prostosti v višini 4.581.823,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je s sklepom ugodilo tako pritožbi tožnika kot tudi toženca in razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča v delu, ki se nanaša na premoženjsko škodo, ter v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje; odločitev v delu, ki se nanaša na nepremoženjsko škodo pa razveljavilo in v tem delu zavrglo tožbo tožnika.

Navedbe revidenta

3. Zoper sklep, s katerim je drugostopenjsko sodišče razveljavilo sodbo prvostopenjskega sodišča in zavrglo tožbo, je tožnik vložil pravočasno revizijo. Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku na drugi stopnji in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da se razveljavi sklep sodišča druge stopnje in sodba sodišča prve stopnje ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Trdi, da je izrek drugostopenjskega sodišča nerazumljiv, da ga je težko preizkusiti in da nasprotuje sam sebi in razlogom te sodbe (sklepa). Nadalje v reviziji navaja, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na nepremoženjsko škodo (ker da zadeva naj ne bi spadala v sodno pristojnost glede na določila Zakona o popravi krivic). Tožnik trdi, da v predmetni pravdi ne vtožuje odškodnine na podlagi Zakona o popravi krivic, temveč zaradi neupravičenega prestajanja zapora na podlagi sodbe, ki je bila razveljavljena, postopek zoper njega pa končno ustavljen.

4. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija je utemeljena.

6. Tožnik je svoj zahtevek oprl na določbe XXXII. poglavja Zakona o kazenskem postopku(1). Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je 21.4.1998 pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti vložil zahtevo za obnovo kazenskega postopka, v katerem je bil s pravnomočno sodbo Vojaškega sodišča v Zagrebu obsojen na eno leto in osem mesecev zapora. Okrožno sodišče v Murski Soboti je tožnikovi zahtevi ugodilo in kazenski postopek obnovilo. V obnovljenem postopku pa je državni tožilec umaknil obtožnico, zaradi česar je sodišče kazenski postopek zoper tožnika ustavilo. Tožnik je bil tako na podlagi 538. člena ZKP upravičen do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe in odvzema prostosti, kar je tudi vtoževal s predmetno tožbo.

7. Zmotno je stališče drugostopenjskega sodišča o utemeljenosti ugovora sodne pristojnosti glede uveljavljane odškodnine za nepremoženjsko škodo. Že Zakon o popravi krivic(2) loči dve skupini upravičencev. Ena skupina je tista, ki uveljavi posebno, v tem zakonu določeno izredno pravno sredstvo, to je revizijo (21. do 35. ZPKri) in z njo uspe.(3) V prvem odstavku 35. člena ZPKri je za te upravičence določeno, da imajo pravico do povrnitve škode, pravico do rehabilitacije in druge pravice, ki jih po določbah 538. do 546. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP, Ur. l. RS, št. 63/94) imajo osebe, ki so bile neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost. V drugo skupino pa sodijo tisti, ki svojo pravico do odškodnine uveljavljajo le na podlagi statusa političnega zapornika, ki ga pridobijo po tem zakonu oziroma, ki jim ga podeli Komisija za izvajanje zakona o popravi krivic. Upravna pot za uveljavljanje oziroma priznanje takšne odškodnine je tako določena le v primerih, ko je upravičencu status (bivšega političnega) zapornika priznan (zgolj) s sklepom Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, posameznik pa uveljavlja odškodnino na podlagi takšnega priznanja. Le za to skupino upravičencev je za uveljavljanje odškodnine za nepremoženjsko škodo predvideno postopanje po Zakonu o skladu za poplačilo odškodnine vojnega in povojnega nasilja(4), kot obrazlaga sodišče druge stopnje.

8. Drugostopenjsko sodišče je zato bilo dolžno presojati tožnikovo pravico tako do odškodnine za premoženjsko, kot tudi za nepremoženjsko škodo na podlagi določb XXXII. poglavja ZKP, ki predstavljajo pravni temelj za tovrstno upravičenje, merila za odmero odškodnine pa so za te oškodovance določena v Zakonu o obligacijskih razmerjih(5). Določba 539. člena ZKP jasno določa, da je odločanje v tovrstnih odškodninah v sodni pristojnosti.

9. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledične ugoditve ugovoru sodne pristojnosti drugostopenjsko sodišče ni preizkušalo pritožbe tožeče stranke v tistem njenem delu, v katerem je zavrglo tožbo. Ker je v tem pogledu pritožba ostala neizčrpana, je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP razveljavilo izpodbijani sklep sodišča druge stopnje in mu v tem obsegu vrnilo zadevo v nov postopek. Z ostalimi revizijskimi razlogi se posledično ni ukvarjalo.

10. Ker je Vrhovno sodišče razveljavilo izpodbijano odločbo, je odločitev o stroških revizije tožeče stranke na podlagi četrtega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.

---.---

Op. št. (1): ZKP; Ur. list RS št. 63/1994 in spremembe Op. št. (2): ZPKri; Ur. list RS št. 59/1996 in spremembe Op. št. (3): II Ips 195/2001 Op. št. (4): ZSPOZ; Ur. List RS št. 18/2001 Op. št. (5): Ur. list SFRJ št. 29/1978-57/1989

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 195/2001
• VSRS Sklep II DoR 228/2020
• Sklep II Ips 501/2009