Sodba II Ips 4/2008

Jedro

Družba ima vedno vsaj enega aktivnega družbenika. Iz tega logično sledi, da je imel toženec lahko le položaj aktivnega družbenika, ker je imel drugi družbenik (v družbi sta bila le dva družbenika) položaj pasivnega družbenika.

Obveznost aktivnega družbenika, da poravna obveznosti nepravočasno usklajene družbe, ni odškodninska obveznost, kjer bi bilo potrebno dokazati krivdo.

Stališče, da bi družbeniki odgovarjali za obveznosti družbe do višine zneska, za katerega bi se morala družba dokapitalizirati skladno z določbami ZGD, bi pomenilo zgolj izpeljavo pravila, da družbeniki za obveznosti kapitalske družbe ne odgovarjajo oziroma da odgovarjajo samo s tistim premoženjem, ki so ga ob ustanovitvi vložili v kapitalsko družbo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora toženec tožeči stranki izpolniti obveznost družbe K., d. o. o. iz naslova prejetega posojila, ker navedene družbe, kot aktivni družbenik, ni pravočasno uskladil z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93, v nadaljevanju ZGD).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija toženec z revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da za obveznosti nepravočasno usklajenih gospodarskih družb odgovarjajo le družbeniki, ki so tudi odgovorni za nepravočasno uskladitev. Tako odgovornosti družbenika ni mogoče presojati le z vidika njegovega položaja, temveč tudi z vidika njegovih ravnanj, torej v smislu subjektivne odgovornosti za nastalo posledico. Nadalje meni, da bi morala biti odgovornost družbenikov za obveznosti družbe omejena na razliko med osnovnim kapitalom in zneskom, za katerega bi se morala družba dokapitalizirati skladno z določbami ZGD. Takšna ureditev je nesorazmerna in zaradi tega v neskladju z Ustavo.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Družbeniki, katerih družba se v zakonsko določenem roku ni uskladila z določbami ZGD, odgovarjajo upnikom za obveznosti svojih družb solidarno z vsem svojim premoženjem (šesti odstavek 580. člen ZGD), razen če dokažejo, da v smislu odločbe Ustavnega sodišča (v nadaljevanju US) U-I-135/00-77 z dne 9. 10. 2002 (Ur. l. RS, št. 93/02) niso mogli vplivati na uskladitev družbe z določbami ZGD.

7. Presoja sodišč nižjih stopenj, da toženec ni imel položaja pasivnega družbenika v smislu zgoraj navedene odločbe US, je materialnopravno pravilna. V obravnavani zadevi je imela družba K. d. o. o. dva družbenika, in sicer toženko in toženca. Toženka je imela položaj pasivnega družbenika. Iz tega logično sledi, da je imel toženec lahko le položaj aktivnega družbenika. Družba ima namreč vedno vsaj enega aktivnega družbenika. Da je imel toženec položaj aktivnega družbenika, pa izhaja tudi iz tega, da je zaradi uskladitve z določili ZGD vložil v družbo dodatni kapital, predlagal dokapitalizacijo, po izvedeni dokapitalizaciji pa bi postal celo edini družbenik.

8. Pri tem je toženčeva razlaga zgoraj navedene odločbe US, da za obveznosti nepravočasno usklajene družbe odgovarjajo le družbeniki, ki so krivdno odgovorni oziroma katerim je mogoče očitati premalo skrbno ravnanje, zmotna. Obveznost aktivnega družbenika, da poravna obveznosti nepravočasno usklajene družbe, namreč ni odškodninska obveznost, kjer bi bilo potrebno dokazovati krivdo in ostale predpostavke, temveč gre za zakonski spregled pravne osebnosti. Subjektivni element družbenikov, o katerem govori US v drugem odstavku 48. točke prej navedene odločbe, pa se upošteva ravno s tem, ko se ugotavlja, ali je položaj družbenika v družbi pasiven ali aktiven.(1) Dokazno breme v zvezi s tem pa je na strani družbenika in ne upnika, v tem pa je tudi bistvena razlika od spregleda pravne osebnosti, urejenega v 6. členu ZGD.

9. Glede na obrazloženo je toženčevo zatrjevanje o nepravilnostih v registrskem postopku z vidika materialnopravne presoje njegove odgovornosti za obveznosti družbe nepomembno in se zato revizijsko sodišče s temi razlogi ni ukvarjalo.

10. Nadalje je zmotno toženčevo stališče, da bi morala biti odgovornost družbenikov za obveznosti družbe omejena na višino zneska, za katerega bi se morala družba dokapitalizirati skladno z določbami ZGD. Navedeno stališče pomeni zgolj izpeljavo pravila, da družbeniki za obveznosti kapitalske družbe ne odgovarjajo oziroma da odgovarjajo samo s tistim osebnim premoženjem, ki so ga ob ustanovitvi vložili v kapitalsko družbo. Po tem stališču bi namreč toženec odgovarjal z osebnim premoženjem zgolj do višine, do katere bi tako ali tako, v kolikor bi se pravočasno uskladil z določbami ZGD. Toženec bi namreč moral zaradi uskladitve družbe z določbami ZGD del osebnega premoženja (v tem primeru ravno v višini zneska dokapitalizacije) vložiti v kapitalsko družbo. Sorazmernost posega v pravilo, da družbeniki za obveznosti kapitalske družbe ne odgovarjajo, pa je US že presojalo v prej navedeni ustavni odločbi.

11. Uveljavljeni revizijski razlogi po povedanem niso podani, zato je moralo revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).

---.---

Op. št. (1): Očitno je bila logika US sledeča: v kolikor ima družbenik položaj aktivnega družbenika (torej je imel možnost vplivati na uskladitev družbe z ZGD), družba pa se ni (pravočasno) uskladila, je subjektivni element družbenika, o katerem govori US, na dlani: kot aktivni družbenik je imel možnost vplivati na uskladitev, pa tega ni storil.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep II Ip 995/2007
• Sklep in sodba II Ips 53/2007
• VSL sklep II Cp 586/2010