Sodba X Ips 1123/2006

Jedro

Tudi če pojem podobnosti znamk v zadevnih določbah prvega odstavka 44. člena ZIL-1 nima povsod identičnega pomena, lahko uporabo katerekoli od njih onemogoči prenizka stopnja podobnosti prijavljenega znaka z znakom prejšnje znamke. Kljub temu, da znak ni edini element, ki definira znamko, zaradi česar se v vrednotenje podobnosti znamk praviloma vpletajo še drugi dejavniki, ki so povezani z blagom in storitvami (in z njunimi potrošniki, dejanskimi ali potencialnimi) kot drugo opredelilno prvino znamke, kar kaže na to, da za namene uporabe zavrnitvenih razlogov praviloma ni mogoče cepiti znakov od znamk, obstoj določenega praga izhaja iz tega, da so ob preveliki različnosti znakov dejavniki glede blaga in storitev potisnjeni povsem v ozadje, ker ne glede na njihovo intenzivnost ne morejo pretehtati nad to različnostjo.

Izrek

Revizija se zavrne. Stroške revizije trpi revidentka.

Obrazložitev

D o s e d a n j i p o t e k p o s t o p k a

(1) Uvodoma navedeni organ tožene stranke (Urad) je z odločbo z dne 30.6.2004 zavrnil ugovor tožeče stranke, vložen na podlagi določb 101. člena Zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 45/01 s spremembami - ZIL-1) zoper registracijo znamke, katere imetnica je tako postala A. d.o.o., Bosna in Hercegovina (od tu dalje: predlagateljica).

(2) Sodišče prve stopnje je tožbo tožeče stranke proti tej odločbi zavrnilo.

(3) Proti sodbi sodišča prve stopnje tožeča stranka vlaga pritožbo, ki pa se obravnava kot revizija. Revidentka uveljavlja bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo, podredno pa razveljavitev izpodbijane sodbe.

(4) Tožena stranka je v odgovoru na vloženo pravno sredstvo predlagala njegovo zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe.

(5) Dne 1.1.2007 je začel veljati nov Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - ZUS-1), ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1, pri čemer naj se vložene pritožbe glede na kriterije, določene v drugem odstavku 107. člena ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe ali kot revizije. V tem sporu vložena pritožba ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1 ter se zato obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija.

D e j a n s k i i n p r a v n i z a k l j u č k i U r a d a i n s o d i š č a p r v e s t o p n j e

(6) Revidentka je imetnica mednarodnih znamk, registriranih pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, za grafični znak z napisom B., za blago, uvrščeno v razreda 29 in 30 klasifikacije, sprejete z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, revidiranim dne 14. julija 1967 (Uradni list SFRJ-MP, št. 51/74, in Uradni list RS-MP, št. 9/92 - NK). Je tudi imetnica nacionalne znamke za blago iz razreda 29 NK.

(7) Predlagateljica je pridobila znamko za grafični znak z napisom C., za blago, ki je uvrščeno v razreda 29 in 30 NK. Urad je še ugotovil („na podlagi hitre analize“), da se predlagateljičina znamka nanaša na blago, ki je v 29. razredu NK isto kot revidentkino (juhe), v 30. razredu NK pa je delno isto, delno pa podobno.

(8) Primerjava je bila opravljena med revidentkinima mednarodnima znamkama (št. 375835 in 375836) in nacionalno znamko (št. 8680264), na eni strani:

ter znamko predlagateljice (št. 200270398), na drugi strani:

(9) Sodišče prve stopnje je pritrdilo oceni Urada, da primerjani znaki, v celoti vzeto, niso podobni, ob upoštevanju dominantnih delov, po presoji Urada zlasti – vidno, slušno in pomensko – različnih napisov „B.“ in „C.“, kakor tudi njihovega skupnega dela, elipsastega „oblačka“. Ta je v dveh znakih revidentke v pravokotniku drugačne barve kot podlaga in napis (živo rdeče in rumene) ter brez obrobe, v znaku predlagateljice pa je brezbarven in z odebeljeno obrobo. Tretji znak revidentke je ves črno-bel. „Oblaček“ je bil upoštevan kot element, katerega intenzivnost ni tolikšna, da bi bili znaki podobni.

(10) Sodišče prve stopnje je na podlagi te primerjave presodilo, da razlogi za zavrnitev znamke iz točk b, c in d prvega odstavka 44. člena ZIL-1 niso podani, ker primerjani znaki niso podobni.

R a z l o g i z a z a v r n i t e v r e v i z i j e

(11) Revidentka obširno utemeljuje, zakaj naj bi bila Urad in sodišče prve stopnje napačno analizirala podobnost primerjanih znakov, vendar revizijsko sodišče njenim razlogom ni moglo slediti. Izhodišče sodišča prve stopnje, da razlogov za zavrnitev znamke iz točk b, c in d prvega odstavka 44. člena ZIL-1 ni mogoče uporabiti, če se obstoječa in „nameravana“ znamka ne nanašata na znaka, ki bi bila eden drugemu podobna, je namreč pravilno in je bilo v tej zadevi tudi pravilno uporabljeno.(1) Pravilnost tega izhodišča izhaja iz logične zasnove navedenih določb, glede na katere je treba primerjati (prijavljeni) znak in prejšnjo znamko. Ker znamka obsega določen znak, različnost znakov uporabo teh določb izključuje.

(12) Sklepanje o podobnosti je pogosto težavno, saj je ta stvar stopnje in je vedno mogoče najti posamezne podobnosti med katerimikoli poljubno izbranimi predmeti primerjave. Da podobnost znakov vnaprej ni scela določljiva, razkrivata tudi formalnost in krožnost revizijsko grajane prvostopenjske definicije – ki jo revizijsko sodišče sicer načeloma sprejema –, da so si podobni znaki, ki jih ni mogoče razlikovati po bistvenih elementih razlikovanja. Vendar pa ta nedoločljivost ne pomeni, da ugovora imetnika prejšnje znamke ne bi bilo mogoče zavrniti že zaradi nepodobnosti znakov.

(13) Tudi če pojem podobnosti znamk v zadevnih določbah prvega odstavka 44. člena ZIL-1 nima povsod identičnega pomena,(2) lahko uporabo katerekoli od njih onemogoči prenizka stopnja podobnosti prijavljenega znaka z znakom prejšnje znamke. Kljub temu, da znak ni edini element, ki definira znamko, zaradi česar se v vrednotenje podobnosti znamk praviloma vpletajo še drugi dejavniki, ki so povezani z blagom in storitvami (in z njunimi potrošniki, dejanskimi ali potencialnimi) kot drugo opredelilno prvino znamke, kar kaže na to, da za namene uporabe zavrnitvenih razlogov praviloma ni mogoče cepiti znakov od znamk, obstoj določenega praga izhaja iz tega, da so ob preveliki različnosti znakov dejavniki glede blaga in storitev potisnjeni povsem v ozadje, ker ne glede na njihovo intenzivnost ne morejo pretehtati nad to različnostjo.

(14) Pri vrednotenju podobnosti znamk je treba spoštovati nekatera uveljavljena merila. „Celostna presoja vidne in slišne podobnosti ter podobnosti v zasnovi zadevnih znamk mora ŠtakoĆ temeljiti na splošnem vtisu, ki ga te znamke pustijo, pri čemer je treba zlasti paziti na njihove razlikovalne in prevladujoče sestavine. Zapis Štočke b prvega odstavka 44. člena ZIL-1Ć ,... obstaja verjetnost zmede v javnosti‘ kaže, da je pri celostni presoji verjetnosti zmede odločilno zaznavanje znamk v zavesti povprečnega potrošnika zadevnega tipa blaga ali storitev. Povprečni potrošnik navadno dojema znamko kot celoto, ne da bi se lotil razčlenjevanja njenih posameznih podrobnosti.“(3) Čeprav je nastala ob določbi, enaki točki b prvega odstavka 44. člena ZIL-1, pa je ta pravna razlaga po oceni revizijskega sodišča v isti meri upoštevna tudi pri presojanju podobnosti znamk za namen uporabe točk c in d prvega odstavka 44. člena ZIL-1. Isti splošni vtis o znamki, ki bi potrošnike v prvem primeru spravljal v negotovost glede pravega izvora blaga, bi jih namreč v drugem primeru silil k miselnemu povezovanju nameravane znamke z uveljavljeno prejšnjo znamko.(4)

(15) Revizijsko sodišče na tem mestu pripominja, da opiranje navedenega kriterija na zaznavo potrošnika (ki je po naravi stvari vedno potrošnik določenega blaga) ni ovira, da zgoraj definiranega minimalnega praga ne bi bilo mogoče uporabiti brez posebnega oziranja na elemente v zvezi z blagom in storitvami (ki naj bi jih potrošnik trošil). Pri osredotočenju zgolj na primerjane znake je namreč mogoče popolno identičnost izdelkov ali storitev povsem brez škode predpostaviti, saj tudi v primeru, če je podana identičnost izdelkov, to po definiciji ne pretehta nad različnostjo znakov.

(16) Izhajajoč iz vsega navedenega, revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje celovito presodilo podobnosti in razlike med znakom predlagateljice in znaki revidentke. Z njim soglaša, da so primerjani znaki v izrazito razlikovalnih in prevladujočih napisih med seboj različni, medtem ko določene vzporednosti v zasnovi, ki pa se omejujejo na obliko „oblačka“, ne pretehtajo nad različnostjo niti v tej meri, da bi se zadevne znake moglo šteti za podobne za namen uporabe zadevnih razlogov za zavrnitev znamke. Določena konceptualna podobnost znakov, z drugimi besedami, ni zadostna, da bi narekovala še kakšno posebno presojo zmede med potrošniki, ali naj izdelke pripišejo gospodarski dejavnosti predlagateljice ali revidentke, niti k presoji tega, ali bi lahko, na primer, predlagateljičina znamka škodila razlikovalnemu značaju revidentkinih znamk ali nakazovala povezanost z njimi. Zaključek namreč ne bi bil drugačen niti ob ugotovljeni popolni identičnosti blaga niti ob ugotovljenih izraziti uveljavljenosti in poznanosti revidentkinih znamk med potrošniki. Dejstev, ki jih je revidentka v zvezi s tem zatrjevala – izrazita (pridobljena) razlikovalnost njenih znamk, obstoj in poznanost družine njenih znamk, ista prodajna mesta izdelkov predlagateljice in revidentke, identičnost in sorazmerno nizka cena njunih izdelkov – pri primerjavi ni bilo treba posebej ugotavljati, saj zaradi pravilnega zaključka o preveliki različnosti zadevnih znakov ni šlo za odločilna dejstva.

(17) Ker so bili ugovori v zvezi z vsemi uveljavljanimi zavrnitvenimi razlogi iz prvega odstavka 44. člena ZIL-1 pravilno zavrnjeni, materialno pravo pa tudi sicer pravilno uporabljeno ( 86. člen ZUS-1), je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 92. člen ZUS-1 zavrnilo.

(18) O stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami), uporabljenih na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1. ----------------

Op.št.(1):Opozoriti je treba, da se kljub drugačni izrecni formulaciji točke c prvega odstavka 44. člena ZIL-1 ta nanaša tudi na situacije z enakim ali podobnim blagom ali storitvami (primerjaj izrek sodbe Sodišča Evropskih skupnosti (SES), št. C-292/00 z dne 9. 1. 2003, v zadevi Davidoff proti Zino Davidoff). Op.št.(2):Saj je v točki b v funkciji ugotavljanja verjetnosti zmede v javnosti glede izvora blaga, medtem ko v točkah c in d, za uporabo katerih verjetnost take zmede ni pogoj, nastopa kot dejavnik, na podlagi katerega je mogoče sklepati o prepovedanem izkoriščanju ali oškodovanju določenih oblik posebne gospodarske uveljavljenosti imetnika prejšnje znamke. Op.št.(3): Iz 23. točke obrazložitve sodbe SES, št. C-251/95 z dne 11. 11. 1997, v zadevi Sab?l proti Puma. Op.št.(4):Primerjaj 2. točko izreka sodbe SES, št. C-408/01 z dne 23. 10. 2003, v zadevi Adidas proti Fitnessworld (mutatis mutandis): „Varstvo, ki ga daje Štočka c prvega odstavka 44. člena ZIL-1Ć, ni pogojeno z ugotovitvijo takšne stopnje podobnosti ..., da bi bila podana verjetnost zmede ... Zadošča, če stopnja podobnosti med znamko z ugledom in znakom učinkuje tako, da upoštevni del javnosti znak poveže z znamko.“ ter 28. točko njene obrazložitve: „Pogoj podobnosti med znamko in znakom Šiz točke c prvega odstavka 44. člena ZIL-1Ć zlasti terja, da so podani elementi vidne in slišne podobnosti ter podobnosti v zasnovi ...“

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba X Ips 558/2008
• Sodba X Ips 301/2006
• UPRS sodba I U 1358/2014