<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba X Ips 175/2002

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2008:X.IPS.175.2002
Evidenčna številka:VS1009779
Datum odločbe:25.02.2008
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS U 204/99
Področje:PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:prenos patenta po določbah 122. člena ZIL - obnova postopka - obnova postopka po uradni dolžnosti - verjetno izkazan obnovitveni razlog

Jedro

Da bi bile, kot je to zahtevala določba prvega odstavka 257. člena ZUP(1986) v zvezi z določbo prvega odstavka 256. člena ZUP (1986), verjetno izkazane okoliščine, na katere se je dovolitev obnove opirala, bi bilo treba v konkretnem primeru ugotoviti ne le to, da se natisnjeni jugoslovanski patentni spis razlikuje od dokumentov, ki jih je tožeča stranka predložila zahtevi za prenos patenta (predvsem od priložene patentne prijave, odobrene s prav tako priloženo odločbo ZZP o priznanju patenta), temveč da se je od njih razlikoval že dne 6.8.1996, ko je bila o zahtevi za prenos patenta izdana ugodilna odločba.

Izrek

Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbi ugodi in se sklep Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino z dne 28.12.1998, odpravi.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka (1) Uvodoma navedeni organ tožene stranke (Urad) je s sklepom z dne 28.12.1998 po uradni dolžnosti dovolil obnovo postopka prenosa patenta, ki je bil dne 6.8.1996 z Zveznega zavoda za patente v Beogradu (ZZP) prenešen na Urad (šlo je za prenos na podlagi določb 122. člena Zakona o industrijski lastnini, Uradni list RS, št. 13/92 in 27/93). Sklep o dovolitvi obnove postopka je Urad utemeljeval z obnovitvenim razlogom iz 4. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 – uradno prečiščeno besedilo; ZUP 1986).

(2) Sklep o dovolitvi obnove postopka je v upravnem sporu izpodbijala tožeča stranka. Proti sodbi, s katero je sodišče prve stopnje njeno tožbo zavrnilo, vlaga pritožbo, ki se po novem Zakonu o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-69/07-9 z dne 15.3.2007; ZUS-1) obravnava kot revizija.(1) Uveljavlja bistvene kršitve določb v upravnem sporu, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni; podrejeno pa, naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

(3) Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru nanjo predlagala, da se zavrne.

Pravni zaključki sodišča prve stopnje in dejansko stanje (4) Ni sporno, da je ZZP tožeči stranki za postopek za pripravo derivatov karboksialkildipeptidov dne 9.12.1987 podelil patent ter da je Urad dne 6.8.1996 ugodil zahtevi tožeče stranke za prenos patenta in prenešeni patent vpisal v svoj register.

(5) Družba, s katero je bila tožeča stranka v sporu zaradi kršitve patenta tožeče stranke, je Urad obvestila, da se tiskani jugoslovanski patent in slovenski patent razlikujeta, s čimer je Urad seznanil tožečo stranko. Po njenem naj bi bilo razlikovanje nepomembno, saj naj bi pri opisu patenta v patentni prijavi, predloženi tudi v postopku prenosa, pomotoma ostali navedeni primeri 106 (deloma) in 107–127. Gre za del patentne prijave, ki naj bi bil nato v postopku podelitve patenta pri ZZP (predvsem zaradi podvajanja) izločen in naj ne bi bil upoštevan pri tiskanju patenta. Odvečni primeri naj bi bili identični primerom 82–101 v tiskanem patentu, razen primera 127, ki pa je bil v postopku podelitve patenta izločen kot brezpredmeten. V času prenašanja patenta na Urad naj bi tožeči stranki ne bil dostopen tiskani patentni spis, po vednosti njenega zastopnika pa naj bi ta niti ne obstajal. Navedeni primeri naj na obseg zaščite ne bi vplivali.

(6) Urad je ugotovil, da se patentna spisa slovenskega in jugoslovanskega patenta že na prvi pogled razlikujeta. Različna sta zlasti v opisu: v jugoslovanskem patentu se primeri končajo s št. 103, v slovenskem pa s št. 127. Razlika naj bi bila tudi v 8. vrstici patentnega zahtevka: v slovenskem patentu je navedeno „R3 predstavlja vodik ali metilno skupino“, v jugoslovanskem pa „R3 predstavlja vodik, metilno skupino ali C1-C4 alkilamino“.

(7) Tožeča stranka je v sodnem postopku svoje navedbe ponovila in konkretizirala. Sodišče prve stopnje pa je, opirajoč se na ugotovitev Urada, da se jugoslovanski patent razlikuje od dokumentov, ki jih je tožeča stranka predložila ob zahtevi za prenos patenta, ocenilo, da je zahteva za prenos vsebovala neresnične navedbe, s katerimi naj bi bil Urad, ki je vodil postopek prenosa patenta, spravljen v zmoto. Zato je ocenilo, da je obnovitveni razlog, na katerem temelji s tožbo napadeni sklep, verjetno izkazan.

Razlogi za ugoditev reviziji (8) Revizijsko sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo zlasti določbo 4. točke 249. člena ZUP (1986). Po njej se je postopek, končan z dokončno odločbo, obnovil, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb, s katerimi je bil organ, ki je vodil postopek, spravljen v zmoto. Ta določba je poseben in kvalificiran primer bolj splošnega obnovitvenega razloga, ki je bil v 1. točki istega člena ZUP (1986) izražen tako, da se je postopek obnovil, če se je zvedelo za nova dejstva ali našlo ali pridobilo možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Navedbe o dejstvih so se morale po prvi navedeni določbi razlikovati od resničnega dejanskega stanja, resnična pravno odločilna dejstva (različna od ugotovitve o njihovem obstoju) pa so morala v primeru obeh navedenih določb obstajati že v času, ko bi jih upravni organ pri svojem odločanju še lahko upošteval, če bi bil zanje vedel. Obakrat gre za dejstva, ki so nova zgolj za upravni organ (subjektivno nova dejstva). Da bi bile, kot je to zahtevala določba prvega odstavka 257. člena ZUP (1986) v zvezi z določbo prvega odstavka 256. člena ZUP (1986), verjetno izkazane okoliščine, na katere se je dovolitev obnove opirala, bi bilo zato treba v konkretnem primeru ugotoviti ne le to, da se natisnjeni jugoslovanski patentni spis razlikuje od dokumentov, ki jih je tožeča stranka predložila zahtevi za prenos patenta (predvsem od priložene patentne prijave, odobrene s prav tako priloženo odločbo ZZP o priznanju patenta), temveč da se je od njih razlikoval že dne 6.8.1996, ko je bila o zahtevi za prenos patenta izdana ugodilna odločba. Šele tedaj bi bilo verjetno, da je bil obseg pred ZZD podeljenega patentnega varstva in obseg na Urad prenešenega patentnega varstva različen (naknadno razširjen).(2) Ugotovljeno dejansko stanje ugotovitve o tej okoliščini ne vsebuje, zato tudi ni bilo podlage za pravni zaključek (ki izhaja iz sovisnosti določb ZUP (1986): 4. točke 249. člena, prvega odstavka 257. člena in prvega odstavka 256. člena), da je zadevni obnovitveni razlog verjetno podan.

(9) Revizijsko sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 ugodilo reviziji in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo, in sicer tako, da je, ker narava stvari to dopušča in ker podatki spisa dajejo za to zanesljivo podlago, na podlagi prvega odstavka 65. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo Urada odpravilo.

(10) Odločitev o stroških postopka je odpadla, saj ti niso bili priglašeni.

-----Op.št.(1):ZUS-1 je začel veljati dne 1. 1. 2007. V prvem odstavku 107. člena je določil, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1 in da se pritožbe, vložene pred njegovo uveljavitvijo, glede na kriterije, določene v drugem odstavku 107. člena ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe ali kot revizije. V tem sporu vložena pritožba ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1 ter se zato obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija. Op.št.(2):Čeprav za odločitev o reviziji to ni bilo bistveno, velja dodati, da obnovitveni razlog ni verjetno izkazan tudi zaradi dejstva, da je bila zahteva, da se (po priznanju in registraciji patenta) patentni spis natisne, vpeljana šele leta 1990 z določbo 40. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (Uradni list SFRJ, št. 3/1990) ter z dopolnitvijo njegovega 92. člena z novim tretjim odstavkom. Ta zahteva je bila na ravni izvedbenih predpisov operacionalizirana še pozneje, z določbami Pravilnika o postopku za priznanje patenta (Uradni list SFRJ, št. 62/1991). Odločba ZZP o priznanju patenta tožeči stranki je bila izdana pred to zahtevo, zato je bila (glede na prvi odstavek 92. člena Zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, Uradni list SFRJ, št. 34/81, 3/90 in 20/90) tožeči stranki ob priznanju patenta po vsej verjetnosti izdana le listina, ki je vsebovala podatke o priznani pravici, ne pa natisnjeni izvod vsega patentnega spisa.


Zveza:

ZUP (1986) člen 249, 249/1-1, 249/1-4, 256, 256/1, 257, 257/1.ZIL člen 122.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xMTQ1Mw==