Sklep II Ips 640/2005

Jedro

Sprememba družbenika se (prej v skladu z določbo 23. člena ZPVSR, sedaj pa v skladu s 4. členom ZSReg) vpisuje v sodni register, vendar to ni pogoj za veljaven prenos poslovnega deleža. Vpis odsvojitve poslovnega deleža v sodni register je deklaratoren (tako tudi Ustavno sodišče v 57. točki obrazložitve odločbe U-I-135/00 z dne 09. 10. 2002). Ima le učinek javne objave dejstva, ki pa je nastopilo že prej.

Prvi odstavek 8. člena ZSReg določa, kdaj začne vpis v sodni register učinkovati nasproti tretjim (od dneva objave vpisa tega podatka v Uradnem listu Republike Slovenije, če zakon ne določa drugače). Po drugem odstavku 186. člena ZPod in tretjem odstavku 3. člena ZPVSR pa je začel učinkovati od dneva vpisa. Vendar ta pravni učinek (niti nasproti tretjim) ni vedno oblikovalen (konstitutiven). Lahko je, kot je to tudi v primeru prenosa poslovnega deleža, zgolj publiciteten (učinek javne objave).

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje delno spremeni tako, da se pritožbi dolžnika M. Ž. ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se ugovoru dolžnika M. Ž. ugodi, sklep o izvršbi v delu, ki se nanaša na M. Ž. razveljavi in v tem delu izvršba ustavi.

Upnik sam nosi svoje stroške odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti.

Obrazložitev

1. S sodbo Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Pg 134/96 z dne 05. 03. 1999 je bilo družbi V., d.o.o. iz M. naloženo, da tožeči stranki plača tolarsko protivrednost 1.560.742,38 DEM s pripadki. Dne 13. 04. 2000 je bila družba V. d.o.o. na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPpod, Ur. l. RS, št. 54/99, 110/99) izbrisana iz sodnega registra.

2. Okrajno sodišče v Ljubljani je za poplačilo navedene terjatve na predlog upnika dovolilo izvršbo zoper N. B. in M. Ž., ki sta bila ob izbrisu družbe V. d.o.o. v sodnem registru vpisana kot njena ustanovitelja (družbenika). Zoper sklep o izvršbi sta oba ugovarjala. Med drugim tudi, da je M. Ž. novembra 1992 svoj delež z izjavo o odstopu prenesel na preostalega družbenika, N. B. in da je bil njegov izstop potrjen s sklepom skupščine. Sodišče prve stopnje je ugovor zavrnilo.

3. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora sta dolžnika vložila pritožbo, ki jo je sodišče druge stopnje zavrnilo z izpodbijanim sklepom. Glede izstopa M. Ž. je sprejelo stališče sodišča prve stopnje, da je imel zaradi nevpisa v sodni register izstop družbenika iz družbe učinek le v notranjem razmerju med družbeniki, ne pa tudi navzven, nasproti tistim, ki so se zanesli na podatke iz sodnega registra.

4. Zoper sklep sodišča druge stopnje je v delu, s katerim je bila zavrnjena pritožba dolžnika M. Ž., Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in sicer 8. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg, Ur. l. RS, št. 13/94, 91/05, 42/06). Navaja, da za veljavnost prenosa deleža ni bil potreben vpis v sodni register. Vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register je le deklaratoren, tako za notranje razmerje med družbeniki kot tudi navzven. Podredno, v kolikor bi Vrhovno sodišče menilo, da je vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register konstitutivnega značaja nasproti tretjim, pa Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja zmotno uporabo šestega odstavka 580. člena ZGD v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-135/00-77 z dne 09. 10. 2002 (Ur. l. RS, št. 93/02). Stališče sodišča, da je M. Ž. imel možnost sodelovati pri upravljanju družbe preko njenih organov ter da je določena pooblastila imel tudi kot delni lastnik družbe, ob ugotovitvah sodišča, da je bil njegov delež v družbi 30 % in da je direktorske posle opravljal le N. B., po mnenju Vrhovne državne tožilke ne daje podlage za zaključek, da je M. Ž. lahko aktivno vplival na poslovanje in ravnanje družbe in zato imel status aktivnega družbenika.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena strankam postopka. Dolžnik M. Ž. odgovora ni podal. Dolžnik N. B. se z zahtevo za varstvo zakonitosti v celoti strinja in predlaga, da ji Vrhovno sodišče ugodi. Upnik pa ji nasprotuje in navaja, da poslovni delež M. Ž. na N. B. ni bil veljavno prenesen. Za prenos je bila predvidena posebna pisna pogodba o prevzemu deleža in aneks k pogodbi o ustanovitvi, do katerih sklenitve pa ni prišlo. Nadalje navaja, da je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti določbe Zakona o podjetjih. Bistvena je določba drugega odstavka 186. člena, po kateri je imel vpis v sodni register pravni učinek nasproti tretjim osebam od dneva vpisa. V zvezi s povrnitvijo stroškov postopka pa navaja, da je z nezanimanjem za registrsko stanje vse stroške povzročil dolžnik M. Ž. sam.

6. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

7. Vrhovno sodišče je na podlagi določbe 15. člena ZIZ za vprašanja, ki s tem zakonom niso urejena, smiselno uporabilo določbe ZPP.

8. V 27. členu ZFPPod je določeno, da za obveznosti izbrisane družbe odgovarjajo tisti, ki so bili ob izbrisu družbe njeni (v smislu obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča, U-I-135/00-77 z dne 09. 10. 2002 aktivni) družbeniki, ne pa tisti, ki so bili v sodnem registru vpisani kot družbeniki.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je potrdilo tudi sodišče druge stopnje in na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 387. člena ZPP), izhaja, da je M. Ž. dne 18. 11. 1992 podpisal izjavo o odstopu deleža (priloga B3 v spisu), da je N. B. podpisal izjavo o prevzemu deleža (priloga B4 v spisu) in da je bil sprejet sklep skupščine družbe o prevzemu deleža družbenika M. Ž. s strani N. B. (priloga B5 v spisu).

10. Presoja vrhovne državne tožilke, da je M. Ž. že s tem prenesel svoj delež na N. B., je materialnopravno pravilna. Sprememba družbenika se (prej v skladu z določbo 23. člena Zakona o postopku za vpis v sodni register (ZPVSR, Ur. l. SFRJ, št. 13/83, 17/90), sedaj pa v skladu s 4. členom ZSReg) vpisuje v sodni register, vendar to ni pogoj za veljaven prenos poslovnega deleža. Vpis odsvojitve poslovnega deleža v sodni register je deklaratoren (tako tudi Ustavno sodišče v 57. točki obrazložitve odločbe U-I-135/00 z dne 09. 10. 2002). Ima le učinek javne objave dejstva, ki pa je nastopilo že prej. Iz določbe 482. člena ZGD-1 (prej 417. člena ZGD), po kateri se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki poslovodji prijavi in dokaže pridobitev, deklarativnost vpisa jasno izhaja. Zakon o podjetjih (ZPod, Ur. l. SFRJ, št. 77/88, 40/89, 46/90 in 61/90), ki je veljal v času obravnavanega prenosa, pa tudi ni določal, da je vpis odsvojitve poslovnega deleža konstitutiven, kot je to določal na primer za pridobitev pravne in poslovne sposobnosti podjetja (83. člen in drugi odstavek 185. člena ZPod).

11. Prvi odstavek 8. člena ZSReg določa, kdaj začne vpis v sodni register učinkovati nasproti tretjim (od dneva objave vpisa tega podatka v Uradnem listu Republike Slovenije, če zakon ne določa drugače). Po drugem odstavku 186. člena ZPod in tretjem odstavku 3. člena ZPVSR pa je začel učinkovati od dneva vpisa. Vendar ta pravni učinek (niti nasproti tretjim) ni vedno oblikovalen (konstitutiven). Lahko je, kot je to tudi v primeru prenosa poslovnega deleža, zgolj publiciteten (učinek javne objave). Pomeni, da se po vpisu (sedaj po objavi vpisa v Uradnem listu Republike Slovenije) nihče ne more sklicevati, da za prenos poslovnega deleža ni vedel (pozitivni vidik publicitete), oziroma da v primeru izostanka vpisa, tretji za prenos deleža ni dolžan vedeti (negativni vidik publicitete). Ne pomeni pa, da izostanek vpisa vpliva na obstoj samega dejstva prenosa deleža in s tem obstoja statusa družbenika, ki že po naravi stvari lahko velja le zoper vse ali pa nikogar.

12. Na podlagi navedenega Vrhovno sodišče zaključuje, da M. Ž. zaradi prenosa svojega deleža ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bil več družbenik izbrisane družbe. To pa glede na določbo 27. člena ZFPPod pomeni, da za obveznosti izbrisane družbe ne odgovarja, in da je bil njegov ugovor zoper sklep o izvršbi utemeljen.

13. Ker je bilo v izpodbijanem sklepu materialno pravo zmotno uporabljeno, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP spremenilo izpodbijani sklep sodišča druge stopnje.

14. Vrhovna državna tožilka je predlagala, da Vrhovno sodišče obenem upniku naloži povrnitev stroškov postopka, ki so nastali M. Ž.. Vrhovno sodišče ugotavlja, da slednji ni podal nobene zahteve za povrnitev stroškov (glej prvi odstavek 163. člena ZPP), zaradi česar predloga Vrhovne državne tožilke v tem delu ni obravnavalo.

15. Glede na določbo 154. člena ZPP upnik sam nosi stroške svojega odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba in sklep I Cpg 1273/2010
• VSL sodba II Cp 3694/2011
• VSL Sklep IV Cpg 252/2022