<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Pdp 541/2002

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2002:VDS.PDP.541.2002
Evidenčna številka:VDS01753
Datum odločbe:30.05.2002
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:zakonitost stavke - kolektivni spor

Jedro

Ker med prvotno postavljenimi stavkovnimi zahtevami, ki so se nanašale na odpravo nadurnega dela, in stavkovnimi zahtevami iz kasnejše stavke, ki se nanašajo na takojšnjo odpravo vseh izrečenih ukrepov začasne odstranitve delavca z dela, na umik vseh zahtevkov za uvedbo disciplinskega postopka in na plačilo razlike zaradi suspenzov, ni vzročne zveze (in uvedba disciplinskih postopkov in začasno odstranitev delavk z dela ni posledica nespoštovanja predlagatelja do prvotnega dogovora), nasportovanje delavcem takim ukrepom ne more biti zakoniti razlog za novo stavko, saj v tem primeru ne gre za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic delavcev ter interesov z dela, v skladu z določilom 1. čl. Zakona o stavki - ZSTK.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo razsodilo tako, da je ugotovilo, da je sklep o začetku stavke z dne 3.12.1998 o napovedani stavki za dne 11.12.1998 in dalje nezakonit. Zoper to sodbo se pritožuje udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zahtevek predlagatelja za ugotovitev nezakonitosti stavke, napovedane dne 3.12.1998 za dne 11.12.1998, zavrne. V pritožbi navaja, da se udeleženec z navedenimi zaključki sodišča prve stopnje ne more v celoti strinjati. Ugotovitev naslovnega sodišča, da sama listina z dne 18.11.1998 govori zgolj o prostovoljnem delu za soboto dne 21.11.1998, je pravilna. Vendar pa to sodišče ni presojalo listin o ravnanju predlagatelja po objavljenem pozivu z dne 18.11.1998, zato je tako stališče sodišča napačno. Poleg tega razporeditev delovnega časa predlagatelja tudi ni imela nobene podlage v zakonu in kolektivni pogodbi. Vse to navedeno pa po stališču udeleženca nedvoumno potrjuje dejstvo, da je predlagatelj kršil dogovor glede odprave obveznega nadurnega dela ob sobotah z dne 16.11.1998, vendar ne s pozivom z dne 18.11.1998, kot to pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, temveč s svojo reakcijo po pozivu. Glede na navedeno ni v celoti pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil zoper delavke uveden disciplinski postopek in suspenz, ker niso prišle na delo naslednjo soboto, to je 28.11.1998, ki je bila določeno kot redna delovna doba na podlagi razveljavljenega letnega delovnega koledarja za leto 1998. Poleg tega zaključuje sodišče prve stopnje, da odločitev stavkovnega odbora o prostem dnevu dne 21.11.1998 ni bila v skladu z voljo strank, kar pa tudi ne izhaja iz izpovedb zaslišanih na glavni obravnavi. Udeleženec ponovno navaja kot že zgoraj, da je za predlagatelja, na podlagi KP veljal 40-urni delovni čas in da tako sobote niso bile redne delovne sobote. Poleg tega morajo sklepi o prerazporeditvi delovnega časa temeljiti na določbah splošnega akta delodajalca v okviru skupnega delovnega časa in tudi na določbah KP. Določanje zgolj na podlagi zakona ni mogoče in je nezakonito. To pa je storil predlagatelj, saj splošnega akta, ki bi urejal prerazporeditev delovnega časa, nima. Poleg tega navaja, da stališče sodišča, da predlagatelju verjame, da so na njegovi strani obstajali resni in zadostni razlogi za prerazporeditev delovnega časa, nima podlage. Glede na to po njegovem stališču ni šteti prerazporeditev delovnega časa z dne 23.11.1998 za zakonito. Zato meni, da je uvedba disciplinskih postopkov in začasna odstranitev z dela nedvomno posledica predlagateljevega nespoštovanja do razporeditve delovnega časa in tudi nespoštovanja dne 16.11.1998 doseženega dogovora o odpravi nezakonito planiranega dela preko polnega delovnega časa. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, iz katerih se sme sodba izpodbijati, ki so navedeni tudi v pritožbi, ugotovilo, da niso podani. Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo dejansko stanje, ugotovilo vsa odločilna dejstva in nanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ob preizkusu te sodbe pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka po 2. odst. 350. čl. ZPP/99, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, v njo tudi ne dvomi, soglaša pa tudi z vsemi sprejetimi pravnimi stališči tega sodišča, zato se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na pravilne zaključke in pravilno obrazložitev tega sodišča. V zvezi s pritožbenimi navedbami udeleženca zaključuje pritožbeno sodišče, da je sodišče prve stopnje v celoti izvedlo vsa napotila pritožbenega sodišča in pravilno ugotovilo, da je bilo med udeležencema dogovorjeno, da bo odpravljeno nadurno delo ob sobotah do konca leta, in da direktor, ki je delavke pozval k prostovoljnemu delu v soboto 21.11.1998, s tem ni prekršil dogovora z dne 16.11.1998. Izdani ukrepi o začasni odstranitvi z dela nekaterim delavkam in podane zahteve za disciplinski postopek pa so bili podani zaradi neopravičenih izostankov nekaterih delavk dne 28.11., ko je direktor na podlagi novega razporeda delovnega časa predpisal delovno obveznost za ta dan. Tako med prvotno postavljenimi stavkovnimi zahtevami, ki so se nanašale na odpravo nadurnega dela, in stavkovnimi zahtevami z dne 3.12.1998, ki se nanašajo na takojšnjo odpravo vseh izrečenih ukrepov začasne odstranitve delavca z dela, na umik vseh zahtevkov za uvedbo disciplinskega postopka in na plačilo razlike zaradi suspenzov, ni vzročne zveze. Uvedba disciplinskih postopkov in začasno odstranitev delavk z dela ni posledica nespoštovanja predlagatelja do podpisanega dogovora o stavkovnih zahtevah na dan 16.11.1998. Sklep z dne 3.12.1998 o napovedi stavke za dne 11.12.1998 je zato nezakonit. Pritožbeno sodišče je ponovno ocenilo dokazno oceno sodišča prve stopnje in ugotovilo, da je objektivna in v njo ne dvomi. Udeleženec pa v pritožbi ni podal nobenega dokaza iz nekrivdnih razlogov po 1. odst. 337. čl. ZPP/99, ki bi utemeljeno vzbudil dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje, in ki bi lahko povzročil drugačno ugotovitev dejanskega stanja, kot jo je že pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Namreč odločilnega in bistvenega pomena za zakonito izdajo te sodne odločbe je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni kršil dogovora z dne 16.11.1998 v zvezi s prvotno postavljenimi stavkovnimi zahtevami glede delovnega časa, kar je bil glavni razlog za napoved stavke. To svojo ugotovitev je tudi pravno utemeljeno in prepričljivo obrazložilo in s tako obrazložitvijo soglaša tudi pritožbeno sodišče. Glede na take pravilne dejanske in pravne razloge sodišča prve stopnje zaključuje pritožbeno sodišče, da niso pritožbene navedbe udeleženca utemeljene, pa tudi ne takšnega pomena, da bi lahko prišlo do spremenjene dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno in objektivno ugotovilo, in s katero soglaša pritožbeno sodišče. Zato zaključuje pritožbeno sodišče, da stavka na odpravo vseh izrečenih ukrepov začasne odstranitve delavca z dela, umik vseh podanih zahtevkov za uvedbo disciplinskega postopka in izplačilo tem delavkam plačo, kot bi delale, v tem primeru ne pomeni uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic delavcev ter interesov z dela, v skladu z določilom 1. čl. Zakona o stavki - ZSTK (Ur.l. SFRJ št. 23/91), k temu zakonu pa je Skupščina RS dala izrecno soglasje z dne 22.5.1991 (Ur.l. RS št. 22/91), saj uvedba disciplinskih postopkov in začasna odstranitev delavk z dela ni posledica nespoštovanja predlagatelja do podpisanega dogovora o stavkovnih zahtevah na dan 16.11.1998, zato je sklep z dne 3.12.1998 o napovedi stavke za dne 11.12.1998 in dalje nezakonit. Glede na navedeno ugotavlja pritožbeno sodišče, da je izpodbijana sodba sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo udeleženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obenem pa sklenilo, da udeleženec krije sam svoje pritožbene stroške, ker ni uspel s pritožbo (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP), kot to izhaja iz izreka te sodbe.

 


Zveza:

ZStk člen 1, 5, 1, 5.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NzAxMw==