VDS sklep Pdp 1276/2001

Jedro

Niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, če je tožnica s tožbo zahtevala, da se ji izplača regres za letni dopust za leto 2000 in prikrajšnje pri plači za 25 delovnih dni, pri tem pa ni navedla bruto ali neto zneska regresa, niti dneva teka zamudnih obresti, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje samo oblikovalo izrek sodbe, ki ni skladen z zahtevkom. Ker tudi prikrajšnje pri plači ni opredeljeno (višina, časovno obdobje,..), je pritoženo sodišče izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Izrek

Pritožbama se ugodi, razveljavita se izpodbijana sodba z dne 1.6.2001 in sklep z dne 12.6.2001 sodišča prve stopnje ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je Delovno sodišče v Mariboru razsodilo, da je tožena stranka dolžna od bruto zneska 102.000,00 SIT odvesti prispevke in davke ter tožnici izplačati neto znesek regresa za letni dopust za leto 2000, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.8.2000 dalje ter obračunati in izplačati prikrajšanje pri plači za 25 delovnih dni, po predhodnem odvodu davkov in prispevkov, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od neto zneska, od dneva zapadlosti do plačila, v 8 dneh pod izvršbo. Z izpodbijanim sklepom je isto sodišče sklenilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 14.000,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.6.2001 do plačila v 8 dneh, pod izvršbo. Zoper navedeno sodbo in sklep se pritožuje tožena stranka, zoper zamudno sodbo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, zoper izpodbijani sklep pa posledično iz istih razlogov. Pritožbi sta utemeljeni. Pritožba zoper zamudno sodbo pravilno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določb 318. čl. ZPP in navaja, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke nesklepčen in neizvršljiv ter bi sodišče moralo v skladu z določili 105. čl. ZPP pozvati tožečo stranko, da vlogo dopolni tako, da bo razumljiva in obsegala vse, kar je potrebno, da se lahko obravnava. Tega prvostopenjsko sodišče ni izvršilo in je celo v nasprotju z določili 2. čl. ZPP "spremenilo tožbeni zahtevek tožeče stranke" in s tem bistveno kršilo določbe ZPP, ki v citiranem 2. čl. ZPP določa, da v postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica s tožbo zahtevala, da se ji izplača regres za letni dopust za leto 2000 in prikrajšanje za čas delovne dobe v roku 25 dni, pri tem pa ni navedla ne zneska bruto regresa, ne zneska neto regresa, niti dneva začetka teka zamudnih obresti, kar pomeni, da je sodišče samo oblikovalo izrek sodbe, ki ni skladen z zahtevkom. Nadalje tudi prikrajšanje za čas delovne dobe v roku 25 dni ni datumsko določeno, niti ni jasno, za kakšno prikrajšanje gre, ali se nanaša na izgubljen zaslužek, ali na dneve delovne dobe. Datumsko niso opredeljeni v tožbi, ko bi moralo biti. Zato ni bilo možno z zamudno sodbo soditi o tožbenem zahtevku. Že zaradi navedenega je bilo treba razveljaviti izpodbijano sodbo. V novem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva tudi navedbo v pritožbi o nedoločenosti vrednosti spornega predmeta, kakor tudi glede neresničnosti navedbe o datumu zaposlenosti pri toženi stranki. Zaradi razveljavitve izpodbijane zamudne sodbe v glavni stvari je bilo treba razveljaviti tudi izpodbijani sklep o stroških, saj so ti odvisni od odločitve v glavni stvari. Zato je bilo treba zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 1792/2003
• VSL sklep I Cpg 1181/2001
• VDS sklep Pdp 30/2003