VDS sklep Pdp 731/2001

Jedro

Niso izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 318. členu ZPP, za izdajo zamudne sodbe, če tožeča stranka v tožbi ni navedla nobenega dokaza, ki bi dokazoval, da tožeča stranka ni storila kršitev delovne obveznosti, za katero ji je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. Predlagani dokaz z zaslišanjem tožnice in prič A. in B. glede podpisa stranke na obrazcu R-4-13 za dvig gotovine in sklicevanje na navedbe v ugovoru zoper prvostopno disciplinsko odločbo tožene stranke, nista dokaza, ki bi dokazovala, da tožeča stranka ni storila očitane kršitve delovne obveznosti ter da sta zato odločbi tožene stranke nezakoniti. Kaj in kako bosta priči izpovedali ni znano. Iz ugotovitev v disciplinskih odločbah pa izhaja kot nesporno, da je tožeča stranka dvignila tri zneske gotovine za posamezne stranke.

 

Izrek

Pritožbi zoper sodbo se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje. Pritožba zoper sklep se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku, da se razveljavita odločbi tožene stranke o izreku disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, da je tožena stranka dolžna tožečo stranko sprejeti nazaj na delo in ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja ter izplačati neizplačane plače z zakonitimi zamudnimi obrestmi od njihove zapadlosti dalje in plačati ustrezne prispevke iz bruto plače. Z izpodbijanim sklepom je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zoper sodbo in sklep se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi oz. da dovoli vrnitev v prejšnje stanje in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje. V pritožbi zoper sodbo in sklep tožena stranka poudarja, da je bil odgovor na tožbo vložen pravočasno in je očitno prišlo do zamude pri vložitvi, kar je tožena stranka zvedela šele, ko je prejela zamudno sodbo. Zaradi 1200 poštnih pošiljk, ki jih tožena odpremi dnevno, se je poštna pošiljka z odgovorom na tožbo v tej zadevi založila, zaradi česar je bila odposlana šele naslednji dan po izteku roka. Zamudno sodbo izpodbija tožena stranka tudi iz razloga, ker v tožbi predlagani in navajani dokazi ne izkazujejo dejstev, iz katerih bi izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožeča stranka se namreč sklicuje na zaslišanje dveh prič, za katere pa se ne ve, ali bosta pričali v korist tožnice in kaj bosta sploh izpovedali. Nasprotno pa je iz dokazil razvidna odgovornost tožeče stranke za kršitve delovnih obveznosti. Tožeča stranka tudi v ugovoru zoper sklep disciplinske komisije in v tožbi ni z ničemer objektivno utemeljila in dokazala, da ni storila očitanih kršitev. Pritožba zoper sklep ni utemeljena. Pritožba zoper sodbo je utemeljena. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka ni izkazala, da je do zamude vložitve odgovora na tožbo prišlo iz objektivnih razlogov, za katere ni odgovorna oziroma jih ni mogla pričakovati. Založitev pisne pošiljke (odgovora na tožbo) zaradi odpreme večjega števila drugih priporočenih poštnih pošiljk ne more biti objektivno nezakrivljena okoliščina in zato ni opravičljiv razlog, zaradi katerega bi sodišče lahko dovolilo vrnitev zadeve v prejšnje stanje in s tem podaljšanje roka za vložitev odgovora na tožbo. Zato pritožba zoper sklep ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso bile izpolnjeni vsi pogoji določeni v 318. členu ZPP za izdajo zamudne sodbe. Eden od teh pogojev je, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev navedenih v tožbi in da ta dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka v tožbi. Tožeča stranka v tožbi ni navedla nobenega dokaza, ki bi dokazoval, da tožeča stranka ni storila kršitev delovne obveznosti, za katero ji je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. Predlagani dokaz z zaslišanjem tožnice in prič A. B. in L. G. glede zapisa podpisa stranke na obrazcu R-4-13 za dvig gotovine in sklicevanje na navedbe v ugovoru zoper prvostopno disciplinsko odločbo tožene stranke, nista dokaza, ki bi izkazovala, da tožeča stranka ni storila očitane kršitve delovne obveznosti ter da sta zato odločbi tožene stranke nezakoniti. Kaj in kako bosta priči izpovedali ni znano. Iz ugotovitev v disciplinskih odločbah pa izhaja kot nesporno, da je tožeča stranka dvignila tri zneske gotovine za posamezne stranke v dneh 20.3., 4.5. in 12.6.2000 v skupnem znesku 61.016,00 SIT, vendar jih strankam takrat ni izročila ali nakazala, niti ne v objektivno primernem roku. To je storila šele na zahtevo tožene stranke dne 11. in 12.7. 2000 in je torej do takrat lahko razpolagala z navedeno gotovino. Teh dejstev tožeča stranka v ugovoru ni ovrgla niti ni predložila dokazov, ki bi jo razbremenili odgovornosti za očitano kršitev. Tožeča stranka ni sodelovala v predhodnem in disciplinskem postopku na prvi stopnji, kjer bi nedvomno lahko prispevala k razjasnitvi dejanskega stanja, temveč je le vložila ugovor zoper disciplinsko odločbo. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da so dejstva na katera se opira tožba v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka v tožbi in zato ni bil podan pogoj po 4. točki 1. odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe. Zaradi tega je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijano zamudno sodbo in vrnilo zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSM sodba I Cp 1837/2005
• VSL sklep I Cp 1084/2004
• VSL sklep II Cp 1199/98