VDS sklep Pdp 1427/2000

Jedro

Če v tožbi ni navedeno, zakaj naj bi bili sklepi o trajnem presežku nezakoniti, temveč vsebuje tožba le navedbo, da je bil tožnik protizakonito odpuščen, iz tožbe ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, zato niso podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz. 4. tč. 332. člena ZPP/77.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožniku kot trajno presežnemu delavcu z dne 14.2.2000 ter 20.3.2000 (1. točka izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo in jo razporediti na delovno mesto "nabavni referent" oziroma na drugo ustrezno delovno mesto, v njeno delovno knjižico vpisati vso manjkajočo delovno dobo ter ji za čas, ko ni delala, izplačati nadomestilo plače z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih nadomestil ter ji za isto obdobje obračunati ustrezne prispevke in davke in priznati vse pravice iz dela (2. točka izreka). Zamudna sodba je bila izdana zato, ker tožena stranka v roku 30 dni ni odgovorila na tožbo in ker so bili izpolnjeni vsi drugi pogoji iz 318. člena ZPP za njeno izdajo. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi navaja, da firma že od 15.11.1999 ne posluje in je v izgubi. Podan je predlog za stečajni postopek firme, zato ni možnosti ponovne zaposlitve tožnika. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe oz. njeno spremembo in zavrnitev tožbenega zahtevka. Tožnik v odgovoru na pritožbo navaja, da mu zaradi trajanja postopka pri delovnem sodišču Zavod za zaposlovanje odreka pravico do denarnega nadomestila. Zato je brez kakršnihkoli dohodkov in se kot oče dveletne deklice nahaja v težkem položaju. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da tožena stranka v obravnavani zadevi res ni odgovorila na tožbo v 30-dnevnem roku, ki je določen v 277. členu zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l.RS, št. 26/99). Zato je bil prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe, določen v 1. odstavku 318. člena ZPP, izpolnjen. Kljub navedenemu pa je bila v obravnavanem primeru izdaja zamudne sodbe nepravilna, ker za njeno izdajo niso bili izpolnjeni drugi pogoji iz 318. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč zmotno štelo, da je izpolnjen pogoj iz 3. točke 1. odstavka 318. člena ZPP, to je, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Razlogi, zaradi katerih naj bi bila izpodbijana sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožniku kot trajno presežnemu delavcu nezakonita, v tožbi niso navedeni, saj tožba vsebuje le navedbo, da je bil tožnik protizakonito odpuščen. Iz sklepov o prenehanju delovnega razmerja (z dne 14.2.2000 ter 20.3.2000), ki jih je tožnik predložil sodišču ob vložitvi tožbe, ne izhaja, da bi bila v celoti nezakonita. Tožnik je bil, kot je navedeno v sklepih, opredeljen kot trajno presežni delavec zaradi zmanjšanja obsega dela in likvidnostnih težav, njegovo delovno mesto "nabavni referent" pa je ukinjeno. Sklepa sta, kot izhaja iz njune vsebine, nezakonita le v delu, ki se nanaša na datum prenehanja delovnega razmerja, ker je kot datum prenehanja delovnega določen datum 29.2.2000, čeprav bi tožniku kot trajno presežnemu delavcu v skladu z določbami 36.e člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št.14/90, 5/91, 71/93) lahko delovno razmerje prenehalo šele po izteku šestmesečnega odpovednega roka, ki teče od dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. V tožbi torej niso navedena dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, saj ne vsebuje argumentov, iz katerih bi izhajala nezakonitost sklepov o prenehanju delovnega razmerja, katerih razveljavitev zahteva tožnik. To pa pomeni, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Zato pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 3. točke 1. odstavka 318. člena ZPP ni izpolnjen. Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da so v obravnavnani zadevi izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 318. člena ZPP, je z izdajo zamudne sodbe zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Po navedeni določbi je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP spada med tiste absolutne bistvene kršitve, na katere mora sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi oz. pri preizkusu sodbe sodišča prve stopnje paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Cp 778/04
• VDS Sklep Pdp 848/2000
• VSK sklep I Cp 521/2003