VDS sodba Pdp 1340/99

Jedro

Trditve tožene stranke v pritožbi, da je bil tožnik napoten na pravdo z nižjim zneskom od vtoževanega, predstavljajo navajanje novih dejstev v smislu očitka zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega pritožbena razloga pa zamudne sodbe ni dopustno izpodbijati.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba zaradi izostanka sodišča prve stopnje.

Stranki trpita vsaka svoje pritožbene stroške.

 

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo zaradi izostanka razsodilo: "1. Ugotovi se obstoj terjatve tožeče stranke A. do tožene stranke X. Trgovina d.o.o. - v stečaju, v znesku 3.452.217,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneskov: - 142.304,00 SIT od 17. 6.1997 dalje do plačila, - 141,564,00 SIT od 16. 7.1997 dalje do plačila, - 142.569,00 SIT od 19. 8.1997 dalje do plačila, - 140.374,00 SIT od 17. 9.1997 dalje do plačila, - 137.697,00 SIT od 17.10.1997 dalje do plačila, - 141.254,00 SIT od 18.11.1997 dalje do plačila, - 140.590,00 SIT od 17.12.1997 dalje do plačila, - 137.815,00 SIT od 17. 1.1998 dalje do plačila, - 448.780,00 SIT od 16. 2.1998 dalje do plačila, - 448.780,00 SIT od 16. 3.1998 dalje do plačila, - 448.780,00 SIT od 16. 4.1998 dalje do plačila, - 448.780,00 SIT od 16. 5.1998 dalje do plačila, - 448.780,00 SIT od 16. 6.1998 dalje do plačila ter od zneska: - 28.050,00 SIT od 15. 3.1997 dalje do plačila, - 56.100,00 SIT od 15. 3.1997 dalje do plačila.

2. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške v višini 78.660,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila ter stroške sodnih taks za tožbo in sodbo v višini 51.783,00 SIT." Svojo odločitev je oprlo na 332. čl. tedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. SFRJ št. 4/77-27/90), saj tožena stranka kljub temu, da je bila pravilno vabljena, ni pristopila na prvi narok za glavno obravnavo, ni pa tudi oporekala tožbenemu zahtevku. Ugotovilo je, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedeni v tožbi. Ta dejstva pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, in tudi ne s splošno znanimi dejstvi. Obenem tudi ni splošno znanih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka iz opravičenih razlogov ni mogla pristopiti na narok.

Zoper to sodbo zaradi izostanka se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijano sodbo zaradi izostanka sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne temu sodišču v novo sojenje, tožniku pa naloži v plačilo vse stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe do plačila. V pritožbi navaja, da je stečajni upravitelj terjatev v višini 2.172.420,00 SIT, kateri znesek je bil edino naveden v prijavi, in je razviden tudi iz seznama prijavljenih terjatev, prerekal v celoti. Tako je stečajni senat napotil tožnika na pravdo le za ta znesek. Tožnik zato nima pravnega interesa na vodenju te pravde v višini 3.452.217,00 SIT in bi moralo tožbo, ki presega znesek 2.172.420,00 SIT zavreči po 2. odst. 288. čl. ZPP.

Prav tako je neutemeljen tisti tel tožbe, ki zahteva ugotovitev obstoja terjatve do izkazanega pravnega interesa v višini 2.172.420,00 SIT. Navedeni znesek v prijavi terjatve se namreč nanaša na obdobje 6 mesecev pred 30.6.1997, kot to izhaja iz sporazuma z dne 30.6.1997. Iz tožbenih navedb pa izhaja, da tožnik uveljavlja za obdobje do 30.6.1997 le razliko v višini 142.304,00 SIT in morebiti še znesek 141.564,00 SIT, ki se verjetno nanaša na plačo za junij 1997. Preostali tožnikov zahtevek pa se nanaša na drugo obdobje, to je po 30.6.1997, kjer tožnik nima izkazanega pravnega interesa na vodenju tega postopka. Poleg tega tudi sama višina terjatve ne izhaja iz pritožbenih navedb, pa tudi ne, ali gre za bruto ali neto znesek.

Nadalje še navaja, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi s svojo bivšo firmo X. p.o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, Srg .../96 z dne ..1.1997, tožena stranka pa ni njena pravna naslednica.

Tožnik se v svojem odgovoru na pritožbo strinja z izpodbijano sodbo zaradi izostanka in predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo tožene stranke. Navaja, da pritožba pretežno izpodbija to sodbo le zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnik je imel pogodbo o zaposlitvi sklenjeno z delavskim svetom X. p.o., ki pa se je lastninsko preoblikoval. Iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne ..1.1997 je razvidno, da je novo nastala družba X. Trgovina d.o.o., to je sedanja tožena stranka, zoper katero je bil uveden stečajni postopek z dne ..6.1998. Iz sklepa o preoblikovanju pa je tudi razvidno, da je oseba, pooblaščena za zastopanje, tožnik in to do prvega razpisa skupščine, ki bi se morala opraviti v 6 mesecih po preteku prvega koledarskega leta, to je 30.6.1998, prav takrat pa se je uvedel nad njo tudi stečajni postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe zaradi izostanka v mejah razlogov, iz katerih se sme sodba izpodbijati, ki so navedeni v pritožbi, ugotovilo, da niso podani. Sodišče prve stopnje je pravilno oprlo izdajo te sodbe na določbo 332. čl. tedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77, saj tožena stranka kljub temu, da je bila pravilno vabljena, ni pristopila na prvi narok za glavno obravnavo, ni pa tudi oporekala tožbenemu zahtevku. Zato je sodišče prve stopnje pravilno izreklo izpodbijano sodbo na predlog tožnika.

Pravilno je tudi ugotovilo, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Ta dejstva pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik in tudi ne s splošno znanimi dejstvi. Pravilno je tudi ugotovilo, da tudi ni splošno znanih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka ni mogla pristopiti na narok iz upravičenih razlogov. Zato pritožbeno sodišče soglaša s pravilnimi zaključki sodišča prve stopnje in s pravilno obrazložitvijo ter se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na te zaključke in pravilno obrazložitev tega sodišča.

V zvezi s pritožbenimi navedbami tožene stranke pa zaključuje pritožbeno sodišče, da je bila pasivna legitimacija tožene stranke izkazana. Iz podatkov priloženega obrazca, na katerem je tožnik očitno prijavil svojo terjatev v stečajnem postopku nad toženo stranko (priloga A/3), izhaja, da znesek 2.172.420,00 SIT ni bila edina terjatev iz delovnega razmerja, ki jo je tožnik prijavil v stečaju. Zato v tožbi navedena dejstva niso bila v nasprotju s priloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi. Kolikor tožena stranka v pritožbi zatrjuje, da je bil tožnik napoten na pravdo z nižjim zneskom od vtoževanega, gre v tem delu za navajanje novih dejstev v smislu očitka zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega pritožbenega razloga pa zamudne sodbe v skladu z 2. odst. 353. čl.

ZPP ni dopustno izpodbijati, tako da so bili tudi po presoji pritožbenega sodišča ob izdaji izpodbijane sodbe zaradi izostanka izpolnjeni vsi zakoniti pogoji po 332. čl. ZPP. Zaradi navedenega je izpodbijana sodba zaradi izostanka materialno pravno pravilna in zakonita.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo zaradi izostanka sodišča prve stopnje, kot je to razvidno iz izreka te sodbe. Obenem pa je sklenilo, da trpi tožnik sam svoje pritožbene stroške, ker niso bili potrebni, tožena stranka pa svoje, ker ni uspela s pritožbo (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 166. čl. ZPP).

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/I/94).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 29/99
• VDS sodba Pdp 627/2001
• VSL sodba I Cpg 316/99