VDS Sklep Pdp 485/2000

Jedro

Sodišče prve stopnje je pri izdaji zamudne sodbe vezano na postavljeni (denarni) tožbeni zahtevek in ne more samo dopolnjevati oz. spreminjati tožbenega zahtevka v izreku sodbe. V tem primeru mora postopati v skladu s 3. odstavkom 318. člena ZPP in zahtevati popravo tožbe.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, zamudna sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Delovno sodišče v Mariboru, oddelek v Slovegnj Gradcu, je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožnici nadomestila plače za november in december 1994 po 16.000,00 SIT mesečno, od januarja 1995 do decembra 1996 po 20.000,00 SIT mesečno, od januarja 1997 do decembra 1997 po 22.000,00 SIT mesečno, od januarja 1998 do decembra 1998 po 21.000,00 SIT mesečno, od januarja 1999 do novembra 1999 po 18.000,00 SIT mesečno ter ji naložilo, da od teh zneskov obračuna in plača z zakonom določene prispevke za socialno varnost, davek od osebnih prejemkov, razliko pa ji izplačati z zamudnimi obresti od posameznih zneskov od njihove zapadlosti dalje do plačila (1. točka izreka sodbe). Tožena stranka je dolžna tožnici plačati tudi regres za letni dopust za leto 1995, 1996, 1997, 1998 in 1999 v zneskih, ki so navedeni v 2. točki izreka in od teh zneskov obračunati in plačati z zakonom določene davke, razliko pa ji izplačati z zamudnimi obrestmi od dospelosti posameznih zneskov do plačila, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe. Sodbo je izdalo na podlagi 318. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur. l. RS št.

26/99).

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (tč. 7. 2. odst. 339. čl. ZPP), ker niso bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za njeno izdajo, saj iz samih dejstev, navedenih v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Poleg tega pa je bil med sindikatom delavcev in toženo stranko sklenjen ustni dogovor o tem, da se v spornem obdobju znižajo plače za 20% zaradi splošno znanega finančnega stanja tožene stranke.

Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane zamudne sodbe, v mejah razlogov, iz katerih se sme ta sodba izpodbijati, ki so navedeni v pritožbi, ugotovilo, da so podani. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da za izdajo zamudne sodbe niso bili izpoljeni vsi pogoji po 318. členu ZPP (Ur.l. RS št. 26/99).

Tožnica je v tožbi namreč ocenila, da je bila v času od vključno novembra 1994 do vključno novembra 1999 prikrajšana pri plači za 1.244.000,00 SIT brez obresti in v neto znesku. Tako je bila po njeni oceni v letu 1994 v zadnjih dveh mesecih prikrajšana za 32.000,00 SIT, v letu 1995 po 20.000,00 SIT povprečno na mesec ali skupaj 240.000,00 SIT, v letu 1996 prav tako po 20.000,00 SIT mesečno ali skupaj 240.000,00 SIT, v letu 1997 po 22.000,00 SIT na mesec ali v celem letu 264.000,00 SIT, v letu 1998 po 21.000,00 SIT mesečno ali skupaj 252.000,00 SIT in v 11 mesecih 1999 leta po 18.000,00 SIT ali skupaj 216.000,00 SIT. Poleg tega je v tožbi zahtevala plačilo premalo izplačanega regresa za leto 1995 v znesku 47.254,00 SIT, za leto 1996 35.853,00 SIT, za leto 1997 77.903,00 SIT, za leto 1998 102.000,00 SIT in za leto 1999 22.000,00 SIT s plačilom zakonitih zamudnih obresti od vsakomesečnega prikrajšana pri plači, enako tudi glede regresa. Tožnica pa ni navedla v tožbi datuma, od kdaj naj tečejo za posamezne mesečne zneske zakonite zamudne obresti, niti ni zahtevala, da se od teh zneskov plačajo davki in prispevki za socialno varnost, enako tudi ni zahtevala od posameznih zahtevanih zneskov regresa za letne dopuste. Glede na navedeno ugotavlja pritožbeno sodišče, da obstaja nasprotje med navedbami v tožbi in prisojenim zahtevkom z izpodbijano zamudno sodbo in da sodišče prve stopnje ni odločilo o postavljenem tožbenem zahtevku v tožbi. Ob tem pa je zavzelo pravno stališče, da je sodišče prve stopnje pri izdaji zamudne sodbe vezano na postavljeni tožbeni zahtevek v sami tožbi, in ga s sodbo ne more spreminjati, če le-ta ni primeren za obravnavanje in odločanje z zamudno sodbo. Če ugotovi, da je sporna njegova utemeljenost, pa bi sodišče prve stopnje moralo postopati v skladu s 3. odst. 318. čl. ZPP in zahtevati njegovo dopolnitev v določenem roku, in če tožnica tožbe ne bi ustrezno popravila, nato izdati ustrezno sodbo. Poleg tega še ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijane zamudne sodbe tudi prekoračilo tožbeneni zahtevek glede plačila davkov in prispevkov od zneskov plač, ter glede davkov in zamudnih obresti od regresov za letni dopust. Tako niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. čl. ZPP, kar utemeljeno trdi pritožba, zato je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 7. tč. 2. odst. 339. člena ZPP.

Zaradi zgoraj navedenega je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke in izpodbijano zamudno sodbo v skladu z določbo 1. odst. 354. čl. razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje, kot je to razvidno iz izreka tega sklepa.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSM sodba Cpg 299/93
• VDS sodba in sklep Pdp 728/2004
• VSK sklep I Cp 1634/2006