<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sklep Pdp 912/98

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2000:VDS.PDP.912.98
Evidenčna številka:VDS01071
Datum odločbe:17.02.2000
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:zamudna sodba - procesna predpostavka

Jedro

Niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe glede razveljavitve sklepov o prenehanju delovnega razemrja zaradi trajnega presežka, če iz dejstev navedenih v tožbi ni razvidno, da bi delavec zoper sklepe delodajalca ugovarjal.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba zaradi izostanka razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep direktorja tožene stranke o uvrstitvi tožnika med trajno presežne delavce od 16.6.1996 z dne 16.6.1996 in ugotovitveni sklep direktorja tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja z dne 31.12.1996 in ugotovilo, da tožniku M. S. dne 31.12.1996 ni prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki in mu še traja z vsemi pravicami iz dela in po delu ter naložilo toženi stranki, da je dolžna pozvati tožnika nazaj na delo in mu za čas, ko ni delal obračunati in izplačati pripadajočo plačo za dela kurjača, ki bi jo prejemal, če bi delal, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti mesečnih plač do plačila ter mu priznati vse ostale pravice iz dela in po delu, ga razporediti k opravljanju del in nalog, ki jih je opravljal pred prenehanjem delovnega razmerja, to je dela in naloge kurjača, mu obodbje, ko ni delal, vpisati v delovno knjižico kot delovno dobo, mu za isto obdobje obračunati in plačati ustrezne prispevke pristojnim zavodom in odvesti ustrezne davščine ter mu izplačati regres za redni letni dopust za leto 1997, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila ter mu obračunati in izplačati odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v skladu z določili Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prenehanja delovnega razmerja dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo. Poleg tega je odločilo, da je tožena stranka dolžan tožniku povrniti stroške tega postopka v višini 22.410,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo zaradi izostanka spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je sodišče izpodbijano sodbo izdalo v nasprotju z določili 4. in 5. točke 1. odst. 332. člena ZPP. Tožnik v tožbi sam navaja, da je izpodbijani sklep direktorja tožene stranke z dne 16.6.1996, prejel dne 6.1.1997 (hkrati z ugotovitvenim sklepom o prenehanju delovnega razmerja z dne 31.12.1996) in da citiranega sklepa ni izpodbijal v 15 dnevnem roku. Ker tožnik zoper vročeni sklep ni vložil ugovora pri pristojnem organu, je postal izpodbijani sklep pravnomočen. Z nastopom pravnomočnosti pa je tožnik prekludiran glede vseh dejstev, ki so obstajali ob izdaji sklepa, torej tudi glede dejstva, da je njegova žena prijavljena kot brezposelna oseba pri pristojnem zavodu za zaposlovanje. Navedeno dejstvo bi moral tožnik uveljavljati s pravočasnim ugovorom zoper sklep tožene stranke z dne 16.6.1996 oz. ugotovitveni sklep z dne 31.12.1996, česar ni storil. Po določbi 2. odst. 83. člena ZTPDR pa delavec ne more zahtevati sodnega varstva pravic, če se za to varstvo ni prej obrnil na pristojni organ v organizaciji. Po določbi 2. odst. 80. člena istega zakona pa mora biti ugovor zoper sklep vložen v roku 15 dni od dneva vročitve.

Tožnik pa je ugovor (zahtevo za obnovo postopka) vložil šele 9.4.1997, to je več kot 3 mesece od dneva vročitve sklepa. Po njenem mnenju je zato sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj bi moralo glede dejstev, zatrjevanih v tožbi, tožbeni zahtevek zavrniti.

Tudi ob upoštevanju določb ZPP, ki se nanašajo na obnovo postopka, pa je po njenem mnenju potrebno ugotoviti, da ni podanih okoliščin iz 9. točke 421. člena ZPP, na katere se tožnik sklicuje v tožbi v zvezi s predlogom za obnovo postopka. Okoliščina, da je njegova žena prijavljena kot brezposelna oseba pri RZZZ od 6.10.1993 dalje, vsekakor ne predstavlja novega dejstva, za katerega tožnik ne bi vedel v času vodenja spornega postopka pri toženi stranki in bi ga mogel in moral uveljavljati že tekom samega postopka, ali s pravočasnim ugovorom zoper izpodbijane sklepe.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je v skladu z 2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90) dolžno preizkusiti izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa mora paziti po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka (2. odst. 354. člena ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi absolutno bistveno kršilo določbe postopka.

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi zmotno zaključilo, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za izdajo sodbe zaradi izostanka zahteva 332. člen ZPP. Po določbi 4. točke 1. odst. tega člena, je eden izmed pogojev za izdajo take sodbe tudi, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, navedenih v tožbi. Po oceni pritožbenega sodišča pa iz dejstev, navedenih v tožbi in tej tožbi predloženih dokazov, utemeljenost tožbenega zahtevka zaenkrat ni izkazana. Kot izhaja iz tožbenih navedb in listinskih dokazov, je bil tožniku dne 6.1.1997 vročen sklep direktorja tožene stranke z dne 16.6.1996, s katerim je bil tožnik zaradi nujnih operativnih razlogov opredeljen kot trajno presežni delavec. Istega dne je tožnik prejel tudi ugotovitveni sklep tožene stranke z dne 31.12.1996, s katerim mu je delovno razmerje tega dne prenehalo. Tožnik zoper navedena sklepa ni ugovarjal, zato sta tako sklep z dne 16.6.1996 kot sklep tožene stranke z dne 31.12.1996 postala dokončna in pravnomočna, saj tožnik pri toženi stranki ni vložil ugovora v roku 15 dni od prejema sklepa, kot to določa 2. odst. 80. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90, ki se uporablja kot predpis RS). Pritožba zato utemeljeno opozarja na pomanjkanja procesnih predpostavk za vložitev tožbe na strani tožnika, saj je tožnik vložil tožbo, ne da bi zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja ugovarjal. Poleg tega tudi ni izrabil notranje poti v smislu 2. odst. 83. člena ZTPDR, ki določa, da delavec ne more zahtevati varstva pravic pri pristojnem sodišču, če se za to varstvo ni prej obrnil na pristojni organ v organizaciji, razen, ko gre za pravico do denarne terjatve. V obravnavanem primeru pa ne gre za spor zaradi denarne terjatve, temveč za spor o prenehanju delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje vseh teh okoliščin, ki so odločilnega pomena za presojo o dopustnosti tožbe ni ugotavljalo, zato zaenkrat še ni mogoče zaključiti, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev navedenih v tožbi. Res je tožnik dne 9.4.1997 vložil pri toženi stranki zahtevo za obnovo postopka, ker naj bi v zvezi s postopkom opredelitve za presežnega delavca izvedel za nova dejstva, vendar je tudi v zvezi z vloženo obnovo postopka potrebno zaključiti, da sodišče prve stopnje še ni ugotavljalo, ali gre pri zamudi roka za vložitev ugovora zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja dejansko za nova dejstva, zaradi katerih bi bilo potrebno obnovo postopka dovoliti.

Zaradi vsega navedenega je sodišče prve stopnje s tem, ko je v sporni zadevi izdalo sodbo na podlagi izostanka v nasprotju z določili 332. člena ZPP, absolutno bistveno kršilo določbe postopka po 6. točki 2. odst. 354. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo sodbo zaradi izostanka, sodbo na podlagi pripoznave ali sodbo na podlagi odpovedi in v posledici tega zmotno uporabilo materialno pravo.

Iz navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek o stroških temelji na določbi 3. odst. 166. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 166, 166/3, 332, 332/1, 332/1-4, 332/1-5, 354, 354/2, 365, 365/2, 421, 421-9, 166, 166/3, 332, 332/1, 332/1-4, 332/1-5, 354, 354/2, 365, 365/2, 421, 421-9. ZTPDR člen 80, 80/2, 83, 83/2, 80, 80/2, 83, 83/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01MTIxNQ==