VDS sklep Pdp 643/2008

Jedro

Tožena stranka je tekom postopka na prvi stopnji prenehala obstajati (po tem, ko ji je bila tožba pravilno vročena v odgovor), zaradi česar je prišlo do prekinitve postopka in sodišče prve stopnje ne bi smelo zoper njo izdati zamudne sodbe.

Ker je sodišče izdalo zamudno sodbo zoper neobstoječo (iz sodnega registra izbrisano) pravno osebo, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo prvotni toženi stranki X naložilo, naj tožnici plača neizplačane plače za obdobje od julija 2005 do januarja 2006 v višini 3.607,94 EUR, stroške prehrane za isto obdobje v višini 359, 09 EUR, stroške prevoza na delo v višini 487,49 EUR, regres za letni dopust za leto 2005 v višini 498,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2005 do plačila ter odpravnino v višini 750,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 1. 2006 do plačila (1. točka izreka). Poleg tega ji je naložilo tudi plačilo prispevkov iz naslova socialne varnosti pri pristojnih organih in povračilo stroškov postopka tožnice v višini 235,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 5. 2007 do plačila.

Zamudno sodbo je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je bila prvotna tožena stranka 28. 5. 2007 izbrisana iz sodnega registra, vročilo S.W., ki je vložil laično pritožbo, naslovljeno kot "ugovor". Navedel je, da je bila družba X dokapitalizirana 21. 3. 2002, ko je bila hkrati opravljena sprememba imena iz družbe Y. Na podlagi dogovorjene poslovne strategije in po vnaprej potrjenih poslih je na željo prokurista S.Š. postal direktor, vendar pod pogojem, da se najkasneje do junija 2002 redno zaposli pri družbi. 21. 3. 2003 je podpisal akt o ustanovitvi družbe in pogodbo o prenosu poslovnega deleža na S.Š., ki mu je že takoj po zagonu proizvodnje onemogočal vpogled v poslovanje. Tako do realizacije prevzema funkcije direktorja ni prišlo oziroma je pritožnik zaradi strahu pred morebitnimi nepravilnostmi in zaradi ignorantskega odnosa odstopil s funkcije. O tem je poslal pismeno izjavo. V zvezi z izdano zamudno sodbo pa je pritožnik izjavil, da ni bil družbenik prvotne tožene stranke in da je kot direktor družbo le omejeno zastopal, saj jo je vodil izključno prokurist. Iz tega razloga ni pasivno legitimiran v obravnavanem sporu.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je skladno z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1.,. 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je izpodbijano sodbo izdalo zoper neobstoječo pravno osebno.

Prvotna tožena stranka je bila 28. 5. 2007 izbrisana na podlagi 2. točke 1. odstavka 25. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod; Ur. l. RS, št. 54/99 in nadaljnji), ker kot gospodarska družba neprekinjeno v obdobju 12 mesecev ni opravljala izplačil preko računa pri organizaciji, ki opravlja posle plačilnega prometa, s čimer je bila izpolnjena domneva, da nima premoženja. Ker je s tem prenehala obstojati, je bil podan razlog za prekinitev postopka po 3. točki 2. odstavka 205. člena ZPP oziroma je bil postopek tedaj po samem zakonu prekinjen (sklep o prekinitvi, če bi ga sodišče prve stopnje izdalo, bi bil glede na določbo 2. odstavka 250. člena ZPP zgolj deklaratorne narave). Pravne posledice prekinitve so določene v 207. členu ZPP: vsi roki, določeni za pravdna dejanja, prenehajo teči (1. odstavek), sodišče pa ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, razen v primeru, ko prekinitev nastane po koncu glavne obravnave, ko lahko na podlagi te obravnave izda odločbo (2. odstavek). Ker v presojani zadevi prekinitev postopka ni nastala po zaključku glavne obravnave, sodišče prve stopnje ne bi smelo po izbrisu prvotne tožene stranke iz sodnega registra zoper njo kot ne obstoječo pravno osebo izdati zamudne sodbe. Poleg tega je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Prekinjeni postopek se v primeru, ko pravna oseba kot stranka preneha obstajati, glede na 1. odstavek 208. člena ZPP nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Sodišče prve stopnje sicer družbenikov prvotne tožene stranke ni posebej povabilo naj prevzamejo postopek, kljub temu pa je dejstvo, da je zamudno sodbo vročilo pritožniku, ki je bil v času izbrisa prvotne tožene stranke njen družbenik, šteti kot takšno povabilo. Njegovo pritožbo pa je potrebno šteti kot izjavo sedaj nove tožene stranke, na podlagi katere se postopek lahko nadaljuje.

Na podlagi navedenih razlogov je pritožbeno sodišče, ki pazi na absolutno bistveno kršitev določb postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP po uradni dolžnosti, pritožbi ugodilo in po določbi 3. odstavkom 354. člena ZPP zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da postopka ni mogoče nadaljevati zoper pritožnika oziroma da pritožnik ni osebno odgovoren aktivni družbenik prvotne tožene stranke. Iz delnega zgodovinskega izpiska iz sodnega registra z dne 20. 2. 2008 je razvidno, da je imel ob izbrisu še vedno položaj ustanovitelja družbe in zastopnika. Vprašanje njegove osebne odgovornosti za dolgove družbe pa pri nadaljevanju postopka ni bistveno, saj se bo njegov položaj v družbi presojal šele v nadaljevanju postopka. Sodišče prve stopnje bo moralo pri tem glede na prehodne določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP; Ur. l. RS, št. 126/07) uporabiti določbe ZFPPod ter smiselno 6., 7. in 8. odstavek 442. člena ZFPPIPP. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da v konkretnem primeru postopka zoper osebno odgovornega družbenika vse do uveljavitve ZFPPIPP niti ni bilo mogoče začeti, saj je Ustavno sodišče RS ob presoji ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod-B; Ur. l. RS, št. 31/07) tako odločilo najprej v sklepu US RS, opr. št. U-I-117/07 z dne 20. 4. 2007 (Ur. l. RS; št. 38/07), nato pa še v odločbi US RS, opr. št. U-I-117/07 z dne 21. 6. 2007 (Ur. l. RS, št. 58/07), s katero je razveljavilo 2. in 4. člen ZFPPod-B, ugotovilo, da sta 1. in 3. člen istega zakona neustavna ter zakonodajalcu naložilo, naj navedeno neskladje odpravi.

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da je z vstopom v postopek pritožnik le-tega prevzel v tistem stanju, v katerem je bil ob izbrisu prvotne tožene stranke. Ker je sodišče prve stopnje tožbo tedaj že pravilno vročilo in ker odgovora na tožbo ni prejelo, sta bila v presojani zadevi izpolnjena dva izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe po določbi 1. odstavka 318. člena ZPP. V nadaljnjem postopku pa bo moralo preveriti, ali so izpolnjeni tudi preostali pogoji po citirani določbi ZPP, predvsem ali je tožba sklepčna, torej ali izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka zoper pritožnika kot novo toženo stranko iz dejstev, navedenih v tožbi (zlasti v zvezi z vprašanjem, ali je bil aktiven družbenik). V kolikor bo ugotovilo nasprotno, bo moralo postopati po določbi 39. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/04) in sicer bo moralo tožnico pozvati na odpravo morebitnih nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 1351/2006
• VDS sklep Pdp 1865/2003
• VDS sklep Pdp 1104/2001