VDS sklep Psp 748/2005

Jedro

Čeprav v odgovoru na tožbo, ki ga je toženec dal v roku iz 277.

čl. ZPP, ni izrecno navedel, da se ne strinja s tožbenim

zahtevkom, izhaja pa to iz obrazložitve, ni mogoče šteti, da

odgovor ni obrazložen v skladu z 278. čl. ZPP in ga šteti, kot da

ni bil vložen, s tem pa tudi ne, da so izpolnjene vse

predpostavke iz 318. čl. ZPP.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana zamudna sodba razveljavi ter

zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da

je toženec dolžan tožniku plačati znesek 274.551,00 SIT, z

zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.1.2004 dalje do plačila, vse

v 15 dneh, v izogib izvršbi.

Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec. Navaja, da je dne

3.2.2004 v priporočeno oddanem odgovoru na tožbo prosil za

oprostitev plačila šolanja, ker ni imel sredstev za vračilo.

Takrat je bil prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in se hkrati

izobraževal pri "Doba Epis" za poklic administratorja. Ker mu je

zavod že plačal šolnino na gostinski šoli, je menil, da gre za

kompenzacijo med njegovim dolgom in šolnino, ki jo je za to

šolanje plačal s pomočjo sorodnikov. Poudarja, da je šolanje

uspešno zaključil in da bo takoj, ko bo mogoče, s šolanjem

nadaljeval.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odst. 350. čl. Zakona o

pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami, v

nadaljevanju ZPP), ko po uradni dolžnosti poleg pravilne uporabe

materialnega prava, pazi tudi na absolutne bistvene kršitve

določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP, pritožbeno

sodišče ugotavlja, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje

prišlo do absolutne bistvene kršitve po 7. tč. 2. odst. 339.

člena, ker je zamudna sodba izdana v nasprotju z določbami ZPP.

Zamudno sodbo je po 1. odst. 318. čl. ZPP dopustno izdati le, če

stranka v roku iz 277. čl. ZPP ne odgovori na tožbo, ob

predpostavki, da so bili izpolnjeni še nadaljnji, kumulativno

predpisani pogoji od 1. do 4. tč. 1. odst. 318. člena. Sodišče

prve stopnje je izpodbijano zamudno sodbo izdalo potem, ko je

zaključilo, da so kumulativno izpolnjene vse predpostavke iz 318.

čl. ZPP, vključno pogoj iz 1. odst. te določbe, da toženec

odgovora na tožbo ni podal. Prav ta pogoj pa po oceni

pritožbenega sodišča ni izpolnjen.

Toženec je dne 3.2.2004 priporočeno po pošti, v zvezi s tožbo, ki

mu je bila vročena dne 27. januarja 2004, sodišče prosil za

oprostitev plačila v zadevi Ps 94/2004, ker je nezaposlen in nima

sredstev za plačilo. Hkrati je pojasnil, da se šola za poklic

administrator in o tem predložil kopijo vpisa (priloga B1).

Takšen odgovor je sodišče prve stopnje, ker je ocenilo, da ni

obrazložen v skladu z določbo 278. čl. ZPP, štelo, kot da ni bil

vložen.

Po 278. čl. ZPP se šteje, da odgovor na tožbo ni vložen, če ta ni

obrazložen tako, da iz njega izhaja, ali toženec nasprotuje

tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Pomeni,

da popolnost odgovora, ki ga zahteva določba 278. čl. zakona ni

samo v izrecni navedbi toženca, da se s tožbenim zahtevkom ne

strinja, ampak nestrinjanje oz. nasprotovanje tožbenemu zahtevku

lahko izhaja iz vsebine odgovora.

Nedvomno toženec v laičnem odgovoru na tožbo z dne 3.2.2004

izrecno ni navedel, da se s tožbenim zahtevkom ne strinja. Ker pa

to izhaja iz obrazložitve, ne gre za neobrazložen odgovor, niti

za neobrazložen odgovor kot ga zahteva 278. čl. ZPP, posledično

pa tudi ni mogoče šteti, da odgovor ni bil vložen in da je

izpolnjena predpostavka iz 1. odst. 318. čl. ZPP. Izdaja zamudne

sodbe namreč temelji na domnevi, da toženec, ki ni podal odgovora

na tožbo, priznava tožbeni zahtevek. Za izdajo zamudne sodbe mora

zato v primeru, da je odgovor na tožbo vložen, pa toženec v njem

ni izrecno navedel, da se ne strinja s tožbenim zahtevkom, iz

obrazložitve vsaj izhajati, da je pripravljen (ker ga priznava)

tožbeni zahtevek izpolniti, konkretno plačati vtoževani znesek.

Da bo lahko sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljeno absolutno

bistveno kršitev iz 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, je bilo

potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo že iz tega

razloga, razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno sojenje, ne

glede na pritožbene navedbe, ki same po sebi za pritožbeno

odločitev niso upoštevne in bistvene.

 

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSC sodba Cp 679/2008
• Sodba VIII Ips 240/2003
• Sodba VIII Ips 308/2004