VDS sodba Psp 755/2005

Jedro

Po določbi 100. čl. ZPP ima pooblaščenec, ki mu je dana pravica,

da opravlja vsa pravdna dejanja, v primeru, če je zakoniti

zastopnik razrešen, še naprej pravico opravljati pravdna dejanja,

vendar pa lahko novi zakoniti zastopnik prekliče pooblastilo. Če

se spremeni zakoniti zastopnik stranke, ni potrebno, da novi

zakoniti zastopnik stranke pooblaščencu da novo pooblastilo. Ker

novi zakoniti zastopnik stranke pooblastila ni preklical, je

pritožba, ki jo je vložil pooblaščenec, dopustna.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik nosi svoje stroške za odgovor na pritožbo sam.

 

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožnikovemu zahtevku in

odpravilo odločbi toženca z dne 5.8.1999 in z dne 2.12.1998 ter

ugotovilo, da predlagano delo "korepetitor in učitelj klavirja"

ni drugo ustrezno delo. Nadalje je odločilo, da je toženec dolžan

tožniku povrniti stroške postopka v višini 101.653,20 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe, to je od 14.9.2005

do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje toženec (list. št. 139 in 140 v spisu

sodišča prve stopnje) iz vseh pritožbenih razlogov. Iz

obrazložitve pritožbe pa izhaja, da se pritožuje zaradi nepopolno

ugotovljenega dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe

materialnega prava.

Tožnik v odgovoru na pritožbo, vloženem po pooblaščencu, prereka

pritožbene navedbe, zaradi česar meni, da je pritožba

neutemeljena. Poudarja pa tudi, da je nedovoljena, ker naj bi bil

Silvester Razstresen nepooblaščena oseba za vložitev pritožbe.

Pritožba je dovoljena, a je neutemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je

prvostopenjsko sodišče ob pravilno razčišččenih bistvenih

dejstvih ter ob pravilni uporabi materialnega prava pravilno

odločilo. Postopkovnih določb, na katere se pazi po uradni

dolžnosti, ni kršilo. Sodbo je zadostno utemeljilo z dejanskimi

in s pravnimi razlogi, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja

in jih v izogib ponavljanju ne navaja znova. Glede na pritožbena

izvajanja pa poudarja in dodaja naslednje.

Iz toženčevega spisa, št. 4.074.381 je razvidno, da je toženec

tožnika v postopku, končanem z dokončno odločbo z dne 28.1.1999,

razvrstil v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni

in mu priznal pravico do razporeditve oz. zaposlitve na drugo

ustrezno delo učitelja, kjer ni prekomernih glasovnih obremenitev

(stalno in glasno forsirano govorjenje) s polnim delovnim časom

od 2.9.1998 dalje. V tem postopku torej ni bilo konkretno

določeno, katero je za tožnikovo preostalo delovno zmožnost drugo

ustrezno delo in ta postopek tudi ni predmet tega sodnega spora.

Sedaj obravnavani predsodni postopek pri tožencu se je pričel dne

3.11.1998, ko je tožnikov delodajalec Glasbena šola F. Š.

L. tožencu poslala opis delovnega mesta "korepetitor in učitelj

klavirja", kamor naj bi bil tožnik razporejen v nastanku

invalidnosti. Toženec je s prvostopenjsko odločbo z dne 2.12.1998

ugotovil, da je predlagano delo "korepetitor in učitelj klavirja"

drugo ustrezno delo. Z dokočno odločbo z dne 5.8.1999, zoper

katero je tožnik v tem sodnem sporu vložil tožbo, pa je zavrnil

tožnikovo pritožbo.

Po določbah 1. odstavka 37. čl. Zakona o pokojninskem in

invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 - 54/98), katerega

določbe se glede na čas postopka pri tožencu v zadevi morajo

uporabiti, se za drugo ustrezno delo šteje delo na delovnem

mestu, na katerem je delovni invalid zmožen delati določen

delovni čas, primeren preostali delovni zmožnosti, z delovnim

naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti in z normalnim

delovnim učinkom. Ker je bil ta postopek, torej postopek za

določitev drugega ustreznega dela, pri tožencu končan 5.8.1999,

se mora pri presoji drugega ustreznega dela upoštevati preostala

delovna zmožnost oz. trajne spremembe v zdravstvenem stanju,

nastale do tega datuma. Tožnik je bil, kot je razvidno iz mnenja

Invalidske komisije v Ljubljani z dne 2.9.1998, invalidiziran

zaradi pareze levega povratnega živca in paralize leve glasilke.

Že v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo z dne 2.12.1998 pa se

je skliceval, da je z 7.10.1998 pričel s fizioterapijo zaradi

stanja leve roke ter da je tudi s tega vidika zanj predlagano

drugo ustrezno delo neustrezno, ker obstoja nevarnost poslabšanja

njegove invalidnosti. Ker, kot navaja IK II. v mnenju z 8.7.1999,

o navedeni fizioterapiji v predloženi medicinski dokumentaciji ni

bilo podatka, zaradi tega navedenega stanja pri oceni

predlaganega drugega ustreznega dela IK II. ni mogla upoštevati.

Tožnik je v sodnem postopku predložil izvid fiziatrične ambulante

Centra za medicinsko rehabilitacijo z dne 17.12.1999 (priloga

A/12 v spisu sodišča prve stopnje) v katerem je navedeno, da

prihaja zaradi leto dni trajajočih spontano nastalih bolečin, ki

se pojavljajo v predelu leve rame in sicer pri igranju klavirja

že po nekaj minutah; pri tem se pojavlja tudi mravljinčenje po

nadlahti do komolca, bolečina pa je tako huda, da mora z igranjem

prekiniti. Dr. B. S., specialistka fiziatrinja, podpisana na tem

izvidu, je v njem podala mnenje, da se mora tožnik izogibati vsem

opravilom, ki mu povzročajo bolečino, najpomembnejše pa je, da

trenutno prekine igranje klavirja oz. korepeticije na klavirju.

Zaslišana na obravnavi dne 28.3.2000 je še pojasnila, da je bil

postavljen sum na vnetje tetive ramenskega sklepa in na utesnitev

živca, zaradi česar je bil tožnik poslan še na nadaljnje

preiskave. Posebej je pojasnila, da se lahko zgodi, da bodo gibi,

ki bi jih tožnik moral izvajati pri drugem ustreznem delu

"korepetitor in učitelj klavirja" taki, da trajno ne bo sposoben

opravljati tega dela ter da je možnost, da bodo težave minile po

začasni prekinitvi igranja. Sodni izvedenec prim. dr. B. L. pa je

v izvedenskem mnenju z dne 2.11.2003 (priloga A/50) pregledal

poleg obvestila zdravniku Centra za medicinsko rehabilitacijo z

dne 17.12.1999 tudi radiološki izvid vratne hrbtenice in levega

ramena z dne 30.12.1999, obvestilo zdravniku Centra za medicinsko

rehabilitacijo z dne 21.1.2000 ter EMG izvid z dne 17.5.2000 in

tudi tožnika osebno. Iz njegovega izvedenskega mnenja dovolj

prepričljivo izhaja, da tožnik ni in ni bil zaradi trajnih

sprememb v zdravstvenem stanju sposoben za že navedeno predlagano

drugo ustrezno delo. Dr. B. S., zaslišana dne 28.3.2000, res še

ni mogla zaključiti, ali gre za trajno okvaro ramenskega sklepa,

kar poudarja pritožba, vendar pa je imelo glede na izvedensko

mnenje dr. Lovšeta in glede na vse doslej že navedeno, tudi po

mnenju pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče v izvedenem

dokaznem postopku dovolj podlage za pravilno odločitev v zadevi s

tem, ko je tožbenemu zahtevku ugodilo in odpravilo obe toženčevi

odločbi.

Pritožba oporeka mnenju sodnega izvedenca dr. L. predvsem v

smeri, da naj ne bi upošteval opisa delovnega mesta, kot ga je

predložil delodajalec v postopku pri tožencu. S tem v zvezi

pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v opisu, ki je v toženčevem

spisu, navedeno, da gre v 60 % za korepeticije, v 40 % pa za

igranje klavirja ter da je potrebna ročna spretnost, kar vse je

iz izvedenskega mnenja razvidno, da je izvedenec upošteval.

Upošteval je tudi splošno znano dejstvo, da so med telesnimi

obremenitvami pri igranju na klavir v ospredju obremenitve tetiv

in mišic zgornjih okončin, ramenskega obroča, rok in prstov ter

zaključil, da tožnik zaradi prisotne okvare v ramenskem sklepu in

utesnitve živca v levem ramenu za navedeno delo ni in ni bil

zmožen. Poleg tega pritožbeno sodišče še poudarja, da je iz spisa

sodišča prve stopnje razvidno, da je le-to z dopisom z dne

26.10.2004 tožencu poslalo navedeno izvedensko mnenje ter ga

pozvalo, da v 15 dneh sporoči sodišču svoje pripombe nanj.

Toženec je sodno pošiljko prejel 27.10.2004 (vročilnica k list.

št. 125), iz spisa pa ni razvidno, da bi na mnenje sodišču

pripombe posredoval, niti se ni udeležil glavne obravnave

14.9.2005, na katerem je sodišče dokazno prebralo tudi izvedensko

mnenje ter zadevo zaključilo. Na tem naroku je za stranke

nastopila dokazna prekluzija ter eventualna maksima po 286. čl.

Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami)

in že zato pritožnikovo opisano navajanje novih dejstev v zvezi z

izvedenskim mnenjem šele v pritožbi ne more biti upoštevno (337.

čl. ZPP).

Pritožbeno sodišče je pritožbo obravnavalo po vsebini, ker je

štelo, da jo je vložila upravičena oseba. Tožnik namreč v

odgovoru na pritožbo ugovarja, da jo je vložil S. R. na podlagi

generalnega pooblastila, ki naj bi ga podpisal generalni direktor

toženca J. P., ki pa že več mesecev ni več generalni direktor.

Zato tožnik meni, da je pritožbo, vloženo dne 21.10.2005, vložil

S. R. brez ustreznega pooblastila, zaradi česar meni, da jo je

potrebno zavreči. S tem v zvezi pritožbeno sodišče ugotavlja, da

ob vložitvi pritožbe J. P. res ni bil več generalni direktor

toženca, marveč M. P. (vpis v sodni register; Ur. l. RS, št.

59/05, z dne 20.6.2005). Za S. R., podpisanega kot pooblaščenca

na pritožbi, je na pritožbi zapisano, da je pooblaščen na podlagi

generalnega pooblastila, deponiranega pod št. Su 14/2004-16/18 in

je glede tega na pritožbi tudi uradni zaznamek prvostopenjskega

sodišča z dne 21.10.2005. Torej je generalno pooblastilo

S. R. dal v letu 2004 takratni generalni direktor J. P.. Vendar

pa vse navedeno ne pomeni, da S. R. v zadevi ne bi bil upravičena

oseba za vložitev pritožbe oz. tožnikov pooblaščenec. Po določbi

100. čl. ZPP ima namreč pooblaščenec, ki mu je dana pravica, da

opravlja vsa pravdna dejanja, v primeru, če je zakoniti zastopnik

razrešen, še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, vendar pa

lahko novi zakoniti zastopnik prekliče pooblastilo. Torej ni

treba, da bi v okoliščinah 100. čl. ZPP novi zakoniti zastopnik

stranke dal novo pooblastilo, kar navaja pod tč. 2 komentarja k

100. čl. dr. Aleš Galič (str. 415 Pravdni postopek: Zakon s

komentarjem, Ur. l.: GV Založba, 2005). Glede na razložene

določbe 100. čl. ZPP ter ker iz spisa sodišča prve stopnje ne

izhaja, da bi novi zakoniti zastopnik toženca S. R. preklical

pooblastilo, ni podlage za povzeto pritožbeno stališče glede

zavrženja pritožbe.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče štelo kot

dovoljeno ter zadevo presodilo po vsebini in pritožbo kot

neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker tožnik v pritožbenem odgovoru ne navaja ničesar pomembnega,

pritožbeno sodišče za odgovor priglašenih stroškov ni priznalo

(1. odst. 155. čl. ZPP) ter je odločilo, da jih nosi tožnik sam.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 603/2002
• VDS sodba in sklep Pdp 1016/2002
• VDS sklep Pdp 1741/99