VDS sodba Pdp 1280/2005
Sodišče: | Višje delovno in socialno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore |
ECLI: | ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PDP.1280.2005 |
Evidenčna številka: | VDS03375 |
Datum odločbe: | 11.11.2005 |
Področje: | DELOVNO PRAVO |
Institut: | zamudna sodba - odgovor na tožbo - odsotnost z naroka - sklepčnost tožbe |
Jedro
Če se tožena stranka ne udeleži poravnalnega naroka oz. prvega
naroka za glavno obravnavo, če je bila pravilno vabjena in
svojega izostanka ni opravičila, sodišče izda zamudno sodbo, saj
se v tem primeru šteje, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo,
čeprav je pisni odgovor na tožbo posredovala sodišču (1. odstavek
28. člena ZDSS-1). Novi ZDSS-1 na ta način sankcionira
neupravičeno odsotnost tožene stranke s poravnalnega naroka oz.
prvega naroka za glavno obravnavo, saj se pravočasen in
obrazložen odgovor na tožbo upošteva le, če se tožena stranka
udeleži poravnalnega naroka oz. naroka za glavno obravnavo. Če
gre za primer iz 1. odstavka 28. člena ZDSS-1, sodišče pri
presoji sklepčnosti tožbe ne sme upoštevati odgovora na tožbo, za
katerega se šteje, da ni bil vložen, niti ne listin, ki so
odgovoru priložene.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve
stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo
tožbenemu zahtevku in razveljavilo redno odpoved pogodbe o
zaposlitvi tožene stranke tožeči stranki z dne 10.2.2005 ter
naložilo toženi stranki, da tožečo stranko s 13.3.2005 vrne
na delo, jo s tem dnem prijavi v socialno zavarovanje in ji
vpiše delovno dobo v delovno knjižico ter ji povrne stroške
postopka v znesku 110.715,00 SIT z zakonskimi zamudnimi
obrestmi od 1.6.2005 dalje do plačila, vse v osmih dneh pod
izvršbo.
Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz
pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka in
zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je
sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, čeprav niso bili
izpolnjeni pogoji iz 318. člena ZPP, poleg tega pa v sodbi
niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oz. so ti
razlogi nejasni in med seboj v nasprotju, materialno pravo
pa je zmotno uporabljeno. V izpodbijani sodbi je navedeno,
da je zahtevek po vsebini utemeljen, ker so navedbe podprte
z listinami, obenem pa je sodišče navedlo, da je ob
upoštevanju navedb obeh strank in v spis predloženih listin
ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 318. člena ZPP, kar ne
drži. Iz dejstev, kot so bila navedena v tožbi in nato v
odgovoru na tožbo, ne izhaja utemeljenost tožbenega
zahtevka. Sodišče je izrecno navedlo, da je upoštevalo
navedbe obeh strank in vseh listin v spisu. Navedbe obeh
strank in listine v spisu so diametralno nasprotne in ne
morejo biti podlaga za izdajo zamudne sodbe. V sodbi tudi
niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Sodišče samo z
enim stavkom ugotovi, da so navedbe tožeče stranke podprte z
listinami, in ne navede, za katere listine gre. Materialno
pravo pa sploh ni navedeno. Tožena stranka vztraja, da so v
primeru tožeče stranke obstajali resni in utemeljeni razlogi
za odpoved pogodbe o zaposlitvi, v celoti pa je bil
spoštovan postopek redne odpovedi iz poslovnega razloga.
Predlaga razveljavitev izpodbijane zamudne sodbe in vrnitev
zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v
mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo
na bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti
po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena
Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99, 2/2004) ter
na pravilno uporabo materialnega prava.
V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih
bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena
ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti,
zlasti ne kršitve iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki
je podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona
izdalo zamudno sodbo. Prav tako ni podana kršitev iz 14.
točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo tožena stranka
izrecno uveljavlja, saj sodba vsebuje bistvene razloge, ki
utemeljujejo sprejeto odločitev in jo je vsekakor mogoče
preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je izpodbijano zamudno sodbo izdalo na
podlagi 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih
(Ur. l. RS št. 2/2004 - ZDSS-1), ki določa: "Če na
poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne
pride tožena stranka, sodišče pod pogoji, ki jih določa
zakon, ki ureja pravdni postopek, izda zamudno sodbo, čeprav
je tožena stranka odgovorila na tožbo."
V primeru odsotnosti tožene stranke s poravnalnega oz.
prvega naroka za glavno obravnavo se torej šteje, da tožena
stranka sploh ni odgovorila na tožbo, čeprav je pisni
odgovor na tožbo predložila sodišču. Gre za posebno ureditev
v novem ZDSS-1, ki na ta način sankcionira neupravičeno
odsotnost tožene stranke s poravnalnega oz. prvega naroka za
glavno obravnavo - pravočasno podan obrazložen odgovor na
tožbo se upošteva le pod pogojem, da se tožena stranka
odzove na vabilo sodišča in se udeleži poravnalnega oz.
prvega naroka za glavno obravnavo, sicer pa ne. To pomeni,
da takrat, kadar pride do primera iz 1. odstavka 28. člena
ZDSS-1, sodišče sploh ne sme upoštevati odgovora na tožbo.
Isto pa velja tudi za listine, ki jih je sodišču skupaj z
odgovorom na tožbo, za katerega se šteje, da ni bil vložen,
predložila tožena stranka. Zato je sodišče prve stopnje v
obrazložitvi zamudne sodbe zmotno zapisalo, da je odločalo
na podlagi navedb obeh strank oz. da je upoštevalo listine,
ki sta jih predložili obe stranki, vendar pa navedeno ni
vplivalo na pravilnost sprejete odločitve. Iz navedenega
razloga so neutemeljene navedbe tožene stranke v pritožbi,
ki trdi, da so navedbe obeh strank in listine v spisu, ki
naj bi jih upoštevalo sodišče prve stopnje, kot je izrecno
navedeno v obrazložitvi sodbe, diametralno nasprotne in ne
morejo biti podlaga za izdajo zamudne sodbe.
Prvostopenjsko sodišče je namreč utemeljeno izdalo zamudno
sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 318.
členu ZPP. Toženi stranki je bila pravilno vročena tožba v
odgovor. Tožena stranka je vložila odgovor na tožbo, vendar
se ni udeležila poravnalnega naroka oz. prvega naroka za
glavno obravnavo, čeprav je bila pravilno vabljena, svojega
izostanka pa ni opravičila. Zato se šteje, da odgovora ni
podala.
Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem v
roku oz. če se zaradi odsotnosti stranke s poravnalnega oz.
prvega naroka za glavno obravnavo šteje, da ni odgovorila na
tožbo, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP
dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu
zahtevku. V primeru, da tožena stranka ne poda odgovora na
tožbo, se šteje, da ne oporeka tožbenemu zahtevku oz. da
priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Sodišče presoja
sklepčnost tožbe na podlagi predpostavke, da so trditve v
tožbi resnične.
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopnega
sodišča, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja
utemeljenost tožbenega zahtevka za razveljavitev redne
odpovedi pogodbe o zaposlitvi in s tem povezanega
reparacijskega in reintegracijskega zahtevka. Izpolnjen je
pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 3. točke 1. odstavka 318.
člena ZPP. Tožeči stranki je bila - glede na tožbene navedbe
- nezakonito redno odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi
prenehanja delodajalca iz naslednjih razlogov:
- tožena stranka tožnice ni pisno obvestila o nameravani
odpovedi, kot ji nalaga 3. odstavek 83. člena Zakona o
delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 42/2002 - ZDR);
- tožena stranka je kršila določbe 84. člena ZDR, saj mora v
skladu s 1. odstavkom tega člena delodajalec, če delavec
tako zahteva, o nameravani redni ali izredni odpovedi
pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, ki lahko poda
svoje mnenje v roku osmih dni (2. odstavek) oz. lahko
nasprotuje odpovedi, če meni, da zanjo ni utemeljenih
razlogov ali da postopek ni bil izveden skladno s tem
zakonom (3. odstavek 84. člena ZDR);
- tožena stranka ob odpuščanju večjega števila delavcev ni
spoštovala določb ZDR v zvezi z odpuščanjem delavcev obrata
na Gradu, ker ni bil izveden postopek iz 2. odstavka 103.
člena ZDR, ki določa, da mora likvidacijski upravitelj pred
odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev
izpolniti obveznosti iz 1. in 3. odstavka 97. člena tega
zakona in se s sindikati, določenimi v 1. odstavku 97. člena
tega zakona posvetovati o možnih načinih za preprečitev in
omejitev števila odpovedi in o možnih ukrepih za preprečitev
in omilitev škodljivilh posledic. Sindikat podjetja M. Club
Velenje, obrat Grad ni bil obveščen o programu razreševanja
presežnih delavcev, tožena stranka pa ni izpolnila
obveznosti obveščanja in posvetovanja s sindikati, kot ji
nalaga 97. člen ZDR;
- tožnica je bila po programu določena za zaposlitev v
novoustanovljeni družbi Grupa Eura d.o.o., vendar se toženka
sama programa in lastne izbire ni držala, čeprav so
obstajale možnosti zaposlitve tožnice pod spremenjenimi
pogoji.
Listine v spisu potrjujejo, da dejstva, na katera se opira
tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je
predložila tožeča stranka sama, zato je izpolnjen tudi pogoj
iz 4. točke 1. odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne
sodbe. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo,
da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo
razpolagati (2. točka 1. odstavka 318. člena ZPP.
Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko
izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni
dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno
zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve
stopnje (353. člen ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009