VDS sodba Pdp 899/2005
Sodišče: | Višje delovno in socialno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore |
ECLI: | ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PDP.899.2005 |
Evidenčna številka: | VDS03265 |
Datum odločbe: | 25.08.2005 |
Področje: | DELOVNO PRAVO |
Institut: | zamudna sodba - vročanje pravni osebi - zamudna sodba |
Jedro
1. Delavka, ki je sprejela priporočeno sodno pošiljko (tožbo), se
je nahajala v prostorih tožene stranke in je prevzeto pošiljko
posredovala toženi stranki. Tožba je bila zakonito vročena
skladno z 133. členom ZPP, ki določa, da se pisanje izroči
delavcu, ki se nahaja v poslovnih prostorih pravne osebe, pri
čemer vročevalec ni dolžan ugotavljati, ali je oseba, ki je
pisanje sprejela, zaposlena pri tej pravni osebi in ali je
pooblaščena za prevzem pisanj.
2. Če tožena stranka ne poda odgovora na tožbo, se šteje, da ne
oporeka tožbenemu zahtevku in priznava navedbe tožeče stranke.
Ker tožeča stranka uveljavlja nezakonitost podane izredne
odpovedi in v tožbi navaja, da so razlogi v izredni odpovedi PZ
neresnični, ni mogoče šteti, da je ta listina - odpoved v
nasprotuju z navedbami v tožbi.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi delna zamudna sodba sodišča prve
stopnje v izpodbijanem delu.
Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z delno zamudno sodbo odpravilo izredno
odpoved pogodbe o zaposlitvi št. 01/05 z dne 2.2.2005 kot
nezakonito in toženi stranki naložilo, da je dolžna pozvati
tožečo stranko nazaj na delo in z njo skleniti pogodbo o
zaposlitvi za nedoločen čas s pričetkom veljavnosti 2.2.2005 ter
ji od tega dne dalje vpisati delovno dobo v delovno knjižico, jo
prijaviti v obvezno zdravstveno zavarovanje in za čas
nezakonitega prenehanja delovnega razmerja priznati vse pravice
iz delovnega razmerja, mu obračunati bruto plačo, od bruto zneska
odvesti pripadajoči davek in prispevek in mesečno neto zneske
300.000,00 SIT plačati tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od
zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska, t.j. 15. v
mesecu za pretekli mesec do plačila, v roku 8 dni. Kar je tožeča
stranka zahtevala več, in sicer sklenitev pogodbe o zaposlitvi za
delovno mesto komercialist, je zavrnilo. Odločitev o stroških je
pridržalo za poznejšo sodbo.
Zoper zgoraj navedeno delno zamudno sodbo se pritožuje tožena
stranka zaradi absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka po
7. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ker
niso bile izpolnjene vse procesne predpostavke, na podlagi
katerih bi sodišče lahko ugodilo tožbenemu zahtevku. Sodišče je
štelo, da je bila tožba s prilogami in pozivom vročena 23.2.2005,
kar naj bi izhajalo iz vročilnice, zaradi česar je odgovor tožene
stranke, poslan priporočen po pošti dne 11.3.2005, štelo za
nepravočasnega. Vročitev ni bila opravljena v skladu s 133.
členom Zakona o pravdnem postopku, saj ga ni sprejela nobena
izmed oseb, ki so v skladu z zakonom pooblaščene za sprejem. Na
vročilnici tudi ni žiga tožene stranke. Vročilnico je podpisala
Nada Vidmar, ki je bila v kritičnem obdobju delavka družbe J & R
Filmeta d.o.o., s katero si tožena stranka deli skladniščne
prostore in ni bila pooblaščena za sprejem pošte. Tožena stranka
je tako tožbo skupaj s prilogami dejansko prejela šele 24.2.2005,
zaradi česar je odgovor vložila pravočasno. Sodišče pa je storilo
tudi absolutno bistveno kršitev, ker je nekritično sledilo
trditvam tožeče stranke, ki so v popolnem nasprotju s
predloženimi dokazi, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za
izdajo zamudne sodbe. Tožeča stranka v tožbi navaja, da naj bi
bilo med njo in toženo stranko dogovorjeno, da bo za delo na
delovnem mestu komercialist prejela mesečno neto plačo v višini
300.000,00 SIT, kar je v nasprotju z izplačilnimi listi, ki jih
je tožeča stranka predložila kot dokaz teh trditev. Sodišče kot
dokaz tudi ni upoštevalo priložene odločbe o izredni odpovedi
pogodbe o zaposlitvi tožeči stranki, saj iz obrazložitve sodbe
izhaja, da je sodišče odločitev argumentiralo izključno z
navedbami tožeče stranke, ki pa so v popolnem nasprotju z
navedbami tožene stranke, podanimi v odločbi o izredni odpovedi
pogodbe o zaposlitvi. Pri tem tožena stranka še posebej poudarja,
da tožeča stranka za svoje navedbe ni predložila nobenih dokazov,
dejansko predloženi dokazi pa so v popolnem nasprotju z njenimi
navedbami. Pritožba tudi meni, da je sodišče zagrešilo bistveno
kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339.
člena Zakona o pravdnem postopku, ko lastnih navedb v
obrazložitvi sodbe ni utemeljilo in podprlo s priloženimi dokazi,
temveč razsodilo zgolj in izključno na podlagi navedb tožeče
stranke. Izrek sodbe tudi ni sklepčen, saj v 2. točki izreka ni
določeno, za katero delovno mesto je tožena stranka dolžna s
tožečo stranko skleniti pogodbo o zaposlitvi. Glede na vse
navedeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in v
celoti razveljavi delno zamudno sodbo in zadevo vrne v ponovno
odločanje sodišču prve stopnje in tožeči stranki naloži vse do
sedaj nastale pravdne stroške.
Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem prereka
pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe. Meni, da je
bilo sodno pisanje vročeno skladno z določbo 133. člena Zakona o
pravdnem postopku in so trditve tožene stranke o nepravilni
vročitvi neutemeljene in nedokazane. Glede pritožbe v zvezi s
prisojeno plačo 300.000,00 SIT pa se sklicuje na navedbe v tožbi
in pojasnjuje, da je bila med strankama dogovorjena neto plača
300.000,00 SIT, ki jo je tožnik do imenovanja na mesto direktorja
tudi prejel, vendar samo del po plačilni listi. Način knjiženja
plače tožeče stranke in prikaz davčnim organom pa toženi stranki
ni znan. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora
na pritožbo.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano delno zamudno sodbo
v delu, v katerem je tožnik uspel (1. do 3. točka izreka sodbe),
v skladu z določbo 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP -
Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in 2. odstavkom 338. člena ZPP
glede bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe
materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da
sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev pravil
postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP in 14. točki 2.
odstavka 339. člena ZPP, kot to očita pritožba, niti drugih
absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi
pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ko preizkuša sodbo
sodišča prve stopnje. Na zatrjevano dejansko stanje je sodišče
prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.
Sodišče prve stopnje je izpodbijano delno zamudno sodbo izdalo na
podlagi določbe 318. člena ZPP, ker tožena stranka v postavljenem
roku 15 dni, ki ga določa za odgovor na tožbo, v individualnih
delovnih sporih Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-I -
Ur. l. RS, št. 2/2004) v 2. odstavku 41. člena, ni odgovorila.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožba toženi stranki ni
bila pravilno vročena, ker jo je prevzela delavka, ki je bila
zaposlena v drugi organizaciji in ne pri toženi stranki. Že iz
samih pritožbenih navedb izhaja, da se je delavka, ki je prevzela
priporočeno poštno pošiljko, naslovljeno na toženo stranko,
nahajala v prostorih tožene stranke in je prevzeto poštno
pošiljko toženi stranki tudi posredovala. Dejstvo, da je direktor
tožene stranke priporočeno poštno pošiljko prejel dne 24.2.2005,
t.j. en dan po tem, ko je priporočeno poštno pošiljko prevzela
delavka, ki je podpisala vročilnico, na tek 15-dnevnega roka za
odgovor na tožbo nima nobenega vpliva. Po določbi 133. člena ZPP,
ki se uporablja tudi v postopku pred delovnimi in socialnimi
sodišči na podlagi določbe 19. člena ZDSS-I, se namreč pravnim
osebam vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena
za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem
prostoru ali na sedežu. Vročanje v konkretnem primeru je bilo
opravljeno na zakonsko predpisan način, ko je bilo izročeno
delavcu, ki se je nahajal v poslovnem prostoru tožene stranke.
Vročevalec namreč ni dolžan ugotavljati, ali je oseba, ki se
nahaja v poslovnem prostoru ali na sedežu pravne osebe
pooblaščena za sprejemanje pisanj, ali je v delovnem razmerju pri
pravni osebi, saj kaj takega zakon ne predpisuje. Predpostavlja
se, da je oseba, ki se nahaja v pisarni oziroma poslovnem
prostoru ali na sedežu pravne osebe in prevzame pisanje,
naslovljeno na to pravno osebo, oseba, ki je prava oseba za
sprejem pisanja po 133. členu ZPP. V konkretnem primeru je oseba,
ki je prevzela pisanje, očitno ravnala v imenu tožene stranke,
saj je pisanje posredovala direktorju tožene stranke. Zato so
pritožbene navedbe o nepravilni vročitvi tožbe, neutemeljene.
Glede na zgoraj navedeno je sodišče prve stopnje pravilno štelo,
da tožena stranka ni pravočasno odgovorila na tožbo, zaradi česar
so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker je bil
odgovor na tožbo vložen prepozno. Tako je prišlo do situacije, ko
se šteje, da tožena stranka ne oporeka tožbenemu zahtevku in
priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. V takem primeru
dokazovanje dejstev, ki jih tožeča stranka navaja v tožbi, ni
potrebno in tudi ni mogoče, zato sodišče presoja pogoj iz 3.
točke 1. odstavka 318. člena ZPP - utemeljenost tožbenega
zahtevka, ki izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pri čemer
se predpostavlja, da so trditve v tožbi resnične. Pri tem pa je
zmotno pravno naziranje pritožbe, da je podano nasprotje med
predloženimi listinami in navedbami v tožbi, saj tožeča stranka v
tem individualnem delovnem sporu uveljavlja nezakonitost izredne
odpovedi pogodbe o zaposlitvi tako, da listine - odpovedi pogodbe
o zaposlitvi, ni mogoče šteti kot listine, ki bi bile v nasprotju
z navedbami v tožbi v smislu 4. točke 1. odstavka 318. člena ZPP.
Tožena stranka namreč v tožbi zatrjuje, da so razlogi v odpovedi
pogodbe o zaposlitvi neresnični in zato zahteva njeno
razveljavitev. Sodišče prve stopnje je zahtevku pravilno ugodilo,
ko je ugotovilo, da ni nasprotja med listinami in navedbami v
tožbi. Iz tožbenih navedb izhaja, da je tožena stranka zamudila
15-dnevni subjektivni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi
po določbi 2. odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih
(ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002), ker je za razlog izredne odpovedi
pogodbe o zaposlitvi izvedela najkasneje 6.1.2004, pogodbo o
zaposlitvi pa je izredno odpovedala šele 2.2.2005, s čemer je
zamudila 15-dnevni rok. Poleg tega pa tudi niso bili podani
vsebinski razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker
tožeča stranka ni naklepno huje kršila pogodbenih in drugih
obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je tudi odločitev, da je
bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 2.2.2005
nezakonita, materialnopravno pravilna.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je 2. točka izreka
izpodbijane sodbe neizvršljiva, ker sodišče prve stopnje ni
odločilo, za katero delovno mesto mora tožena stranka s tožečo
stranko skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Sodišče
prve stopnje je pravilno obrazložilo, da ni pristojno za
odločanje o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določeno delovno
mesto, kar je v pristojnosti strank pogodbe o zaposlitvi.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je odločitev o plači v
nasprotju z listinami v spisu. Tožnik je namreč v tožbi pojasnil,
da sta se s toženo stranko ustno dogovorila za izplačilo neto
mesečne plače v višini 300.000,00 SIT, da je tak znesek tudi
mesečno prejemal, vendar da je bil v pogodbi o zaposlitvi
dogovorjen drugačen znesek, prav tako pa se navedeni znesek
300.000,00 SIT ni izplačeval po plačilni listi. Tako so tožbene
navedbe skladne z listinami, ki jih je v spis predložil tožnik in
so neutemeljene pritožbene navedbe, da gre za neskladje med
tožbenimi navedbami in listinami. Kot pa je bilo že zgoraj
navedeno, se pri izdaji zamudne sodbe šteje, da so navedbe tožeče
stranke resnične, ker jim tožena stranka ni oporekala.
Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in
potrdilo izpodbijano delno zamudno sodbo, za kar je imelo podlago
v določbi 353. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče je sklenilo, da stranki nosita vsaka svoje
stroške pritožbenega postopka, tožena stranka iz razloga, ker s
pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa, ker odgovor na pritožbo ni
bistveno prispeval k rešitvi zadeve.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009