VDS sodba Pdp 698/2005

Jedro

Tožena stranka na poravnalni narok in narok za prvo glavno

obravnavo ni prišla, čeprav je bila pravilno vabljena in

opozorjena na posledice izostanka (6. odstavek 28. člena

ZDSS-1). Opravičilo s prošnjo za preložitev naroka je

sodišče prejelo šele 3 dni po opravljenem poravnalnem naroku,

zato ga ni moglo upoštevati in je pravilno izdalo zamudno sodbo.

Zmotno je stališče, da sodišče ni bi smelo izdati zamudne

sodbe, ker je tožena stranka odgovorila na tožbo. 1.

odstavek 28. člena ZDSS-1 dopušča izdajo zamudne sodbe tudi

v primeru, če tožena stranka odgovori na tožbo, a kasneje ne

pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno

obravnavo. V takem primeru sodišče ravna, kot da tožena

stranka na tožbo ni odgovorila.

 

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve

stopnje.

Stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da

je tožena stranka dolžna tožniku obračunati bruto nadomestilo

plače za čas začasne zadržanosti z dela zaradi poškodbe izven

dela od 15.7.2002 do 6.9.2002, plačati prispevke in davke od

bruto zneska ter tožniku izplačati neto znesek z zakonskimi

zamudnimi obrestmi, razvidnimi iz 1. točke izreka; toženi stranki

je naložilo, da tožniku plača zakonite zamudne obresti od zneska

80.000,00 SIT od 15.8.2002 do 11.11.2002, skupaj z zakonitimi

zamudnimi obrestmi od 12.11.2002 dalje do plačila (2. točka

izreka). Zavrnilo je zahtevek, da je tožena stranka dolžna

izdelati obračun bruto in neto plače za čas začasne zadržanosti z

dela in ga vročiti tožniku ter zavrnilo višji zahtevek po

izplačilu kapitaliziranih obresti, po obračunu bruto zneskov v

postavljeni višini ter drugačen zahtevek po obračunu in izplačilu

bruto in neto plače (3. točka izreka). Odločilo je, da je tožena

stranka dolžna tožniku plačati stroške postopka v znesku

89.963,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.4.2005 dalje

na račun sodišča (4. točka izreka).

Zoper odločitev o stroških postopka (4. točka izreka) se

pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da

pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe

spremeni tako, da višino stroškov zviša na 179.921,00 SIT.

Navaja, da sodišče ni priznalo nagrade za sestavo obrazloženega

dopisa toženi stranki v višini 50 točk iz razloga, da v spisu ni

dokazil o tem, čeprav je bil priložen s pripravljalno vlogo; za

dopolnitev tožbe je priznalo 200 točk, moralo pa bi priznati 300

točk. Sodišče tudi ni priznalo stroške za sestavo obračunov

plače, čeprav so bili ti stroški potrebni; sodišče tudi ni

priznalo stroškov za sestavo štirih pripravljalnih vlog in ni

obrazložilo, zakaj so bile nepotrebne, priznalo tudi ni 50 točk

za sestavo dopisa stranki z dne 10.4.2003, čeprav je bil tudi ta

strošek potreben za pravdo. Glede na navedeno bi sodišče prve

stopnje moralo tožniku priznati stroške v znesku 179.921,00 SIT.

Priglaša pritožbene stroške.

Zoper sodbo v celoti se pritožuje tožena stranka iz razloga

bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku ter zmotne

uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče

pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne

sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da sodišče prve

stopnje ne bi smelo izdati zamudne sodbe, saj je tožena stranka v

zakonitem roku vložila odgovor na tožbo, v katerem je prerekala

pritožbene navedbe tožnika in predlagala zavrnitev zahtevka. S

tem je sodišče prve stopnje kršilo 1. odstavek 318. člena Zakona

o pravdnem postopku. Na obravnavo res ni pristopila, vendar je

obakrat svoj izostanek opravičila z zdravniškima potrdiloma z dne

19.1.2005 in z dne 8.4.2005, iz katerih izhaja, da se tožena

stranka ni mogla zglasiti na glavni obravnavi zaradi bolniškega

staleža in obiska pri zdravniku. Izostanek je bil tudi pravočasno

sporočen. Do poškodbe tožnika je prišlo izven dela, tožnik pa je

prejel vse, kar mu pripada. Priglaša stroške v višini sodnih

taks.

Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče

pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Priglaša pritožbene stroške.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah

razlogov, ki so navedenih v pritožbah, pri tem pa je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2.,

3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka Zakona o

pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) in na

pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je

ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev

določb postopka, navedenih v 2. odstavku 350. člena ZPP, in da je

tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo na podlagi 1.

odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih

(ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004 in 10/2004), ki določa, da sodišče

izda zamudno sodbo, čeprav je tožena stranka odgovorila na tožbo,

če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne

pride tožena stranka. Ker tožena stranka na poravnalni narok in

prvi narok za glavno obravnavo ni pristopila in tudi ni

opravičila svojega izostanka, je sodišče prve stopnje izdalo

zamudno sodbo pod pogoji, ki jih ureja pravdni postopek.

Iz vpogleda v spis je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče

prve stopnje razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno

obravnavo z dne 26.1.2005. Na prošnjo tožene stranke je bil narok

preklican in preložen na 2.3.2005 ter ponovno preklican in

preložen na 8.4.2005. Na poravnalni narok dne 8.4.2005 tožena

stranka ni pristopila. Zato je sodišče prve stopnje v skladu z

določbo 28. člena ZDSS-1 izdalo zamudno sodbo.

Po določbi 5. odstavka 28. člena ZDSS-1 sodišče izda zamudno

sodbo po 1. odstavku navedenega člena pod pogojem, da je bila

stranka pravilno vabljena, in da ni izkazala upravičenih razlogov

za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih

izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na

narok.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila tožena stranka pravilno

vabljena in v vabilu tudi pravilno opozorjena na posledice

izostanka.

Protispisne so pritožbene navedbe, da je tožena stranka svoj

izostanek opravičila z zdravniškim potrdilom z dne 8.4.2005, iz

katerega naj bi bilo razvidno, da se toženec ni mogel zglasiti

zaradi bolezni, ter da je bil izostanek pravočasno sporočen. Kot

je razvidno iz listin v spisu, je tožena stranka opravičila svoj

izostanek za narok z dne 26.1.2005. Sodišče prve stopnje

opravičila za narok z dne 8.4.2005 sodišče ni prejelo vse do

11.4.2005, ko je prejelo prošnjo za preložitev naroka zaradi

zdravstvenih težav. Priloženo je bilo tudi zdravniško potrdilo z

dne 8.4.2005. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka

svojega izostanka ni pravočasno sporočila, zato je sodišče prve

stopnje postopalo pravilno, ko je izdalo zamudno sodbo.

Pritožbena navedba, da je tožena stranka odgovorila na tožbo, v

kateri je prerekala navedbe tožnika, in da je predlagala

zavrnitev zahtevka, je neutemeljena. V primeru, ko tožena stranka

odgovori na tožbo in ne pristopi na narok (poravnalni narok ali

prvi narok za glavno obravnavo) sodišče odgovora na tožbo sploh

ne sme upoštevati. Ravnati mora, kot da toženec ni odgovoril na

tožbo. Sodišče v tem primeru preveri zgolj ali obstojijo pogoji

po 318. členu ZPP, ne sme pa preverjati, ali glede na navedbe iz

odgovora na tožbo izhaja, da so trditve tožnika v tožbi

prepričljive, ali da verjetno izkazujejo utemeljenost zahtevka.

Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve

stopnje, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi izhaja

utemeljenost tožbenega zahtevka, ta dejstva pa tudi niso v

nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka oziroma z

dejstvi, ki so splošno znana. Tožba je bila tožencu pravilno

vročena v odgovor, in ker ne gre za zahtevek, s katerimi stranke

ne morejo razpolagati, so bili izpolnjeni vsi pogoji po 1.

odstavku 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe. Po navedeni

določbi zakona ima sodišče pooblastilo, da meritorno odloči o

stvari le na podlagi zatrjevanih dejstev in ne na podlagi

dokazanih dejstev, pri čemer je predmet preizkusa le-to, ali

zatrjevana dejstva niso v nasprotju s splošno znanimi dejstvi,

ali pa z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka sama. V

presojo utemeljenosti pritožbenih navedb, ki se nanašajo na

dejansko stanje in so zgolj pavšalne, se pritožbeno sodišče ni

spuščalo, saj se zamudne sodbe zaradi nepopolne oziroma zmotne

ugotovitve dejanskega stanja po določbi 2. odstavka 338. člena

ZPP ne more izpodbijati.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke

zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča

prve stopnje.

Tožnik se pritožuje zoper odločitev o stroških postopka. Sodišče

prve stopnje je odločilo, da je dolžna tožena stranka tožniku

povrniti stroške postopka v skladu s 154. in 155. členom ZPP.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili stroški postopka, ki jih

mora tožena stranka povrniti tožniku, pravilno odmerjeni. Pri

odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, mora

sodišče upoštevati samo tiste stroške, ki so bili potrebni za

pravdo, če pa je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za

druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi (1. in 2.

odstavek 155. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje,

da med potrebne stroške postopka v smislu 155. člena ZPP ne

sodijo stroški za sestavo obračuna plač, ker so le-ti ovrednoteni

pri stroških za sestavo tožbe, ravno tako niso bili potrebni

stroški za štiri pripravljalne vloge, ki niso v ničemer

doprinesle k razjasnitvi in pospešitvi postopka. Za dopolnitev

tožbe je sodišče ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta

pravilno priznalo stroške v višini 200 odvetniških točk, dopis

toženi stranki z dne 15.4.2004, torej že po vloženi tožbi, ni bil

potreben strošek. Glede priznanja nagrade za dopis z dne

10.4.2003 pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil dopis poslan

sodišču po končani obravnavi, ne da bi si pooblaščenec tožnika

podaljšal rok za dopolnitev stroškovnika. Zato ga sodišče prve

stopnje utemeljeno ni štelo med potrebne stroške postopka.

V skladu z navedenim pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče

prve stopnje pravilno odmerilo stroške postopka, ki jih je tožena

stranka dolžna povrniti tožniku, zato je pritožbo tožnika

zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločitev

sodišča prve stopnje v 4. točki izreka sodbe.

Tožnik in tožena stranka sta priglasila stroške pritožbenega

postopka, in ker s pritožbo nista uspela, je pritožbeno sodišče

odločilo, da jih krijeta sama.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 14/2003
• VDS sklep Pdp 1781/2003
• VDS sodba Pdp 944/2004