VDS sklep Pdp 378/2005
Sodišče: | Višje delovno in socialno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore |
ECLI: | ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PDP.378.2005 |
Evidenčna številka: | VDS03040 |
Datum odločbe: | 08.07.2005 |
Področje: | DELOVNO PRAVO |
Institut: | zamudna sodba - obnova postopka - pravnomočnost |
Jedro
Obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP je podan, če stranki ni
bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje sodne odločbe, ne pa
v primeru, če ji sodišče ni vročilo odločbe oz. če ji odločbe ni
vročilo pravilno. Vročitev odločbe je pogoj za njeno pravnomočnost in
s tem za obnovo postopka, saj je obnova postopka mogoča le, če je
postopek že pravnomočno končan.
Izrek
I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. tč. izreka
razveljavi, v 2. tč. izreka pa delno spremeni tako, da se sklep v
celoti glasi:
"1. Predlog tožene stranke za obnovo postopka in razveljavitev
zamudne sodbe opr. št. III Pd 1366/2003 z dne 15.12.2003
se z a v r ž e.
2.
Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne
stroške v višini 88.340,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od
20.1.2005 do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo."
II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem in
nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep sodišča prve
stopnje.
III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene
pritožbene stroške v višini 3.712,50 SIT z zakonskimi zamudnimi
obrestmi od 8.7.2005 do dneva plačila, v 8 dneh in pod izvršbo.
IV. Revizija zoper ta sklep se ne dopusti.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog
toženca za obnovo postopka in razveljavitev zamudne sodbe opr.št. III
Pd 1366/2003 z dne 15.12.2003 in mu naložilo, da tožeči stranki
povrne stroške postopka v višini 128.380,00 SIT z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila, v 8 dneh in pod
izvršbo.
Zoper navedeni sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih
razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi,
izpodbijani sklep spremeni ali ga razveljavi in po potrebi vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da
vročevalec niti tožbe niti zamudne sodbe ni skušal vročiti
nobenemu od odraslih članov gospodinjstva, ne hišniku ne sosedu.
Iz vročilnice je razvidno, da naj bi bilo sporno vročanje
opravljeno istega dne, zato je bilo vročanje nezakonito. Na
povratnici je pošta 1355 Polhov Gradec prečrtana in zraven
dopisana pošta 1000 Ljubljana, zato se postavlja vprašanje, če je
sploh prišlo do vročanja. Tudi dejstvo, da je sodišče "iz
previdnosti" opravilo vročitev tudi z nabitjem na oglasno desko,
nakazuje na to, da vročanje ni bilo zakonito. Nepravilna je
ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil predlog za obnovo
postopka vložen prepozno, saj je bil vložen v okviru 30 dnevnega
subjektivnega roka. Stroški so previsoko odmerjeni.
Pritožba je delno utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah
uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni
dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.
350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 -
2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo
materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče
prve stopnje ni pravilno uporabilo določb ZPP niti ni ni pravilno
odločilo o pravdnih stroških.
Iz spisovnih podatkov izhaja, da je toženec v tem individualnem
delovnem sporu s priporočeno pošiljko, ki je bila oddana na pošto
dne 20.10.2003, vložil predlog za obnovo postopka na podlagi 2.
tč. 394. čl. ZPP. Iz obrazložitve predloga izhaja, da mu je bilo
z nezakonitim postopanjem prvostopenjskega sodišča z opustitvijo
vročitve onemogočeno obravnavanje pred sodiščem. Sodišče prve
stopnje je opravilo vročitev zamudne sodbe opr. št. III Pd
1366/2003 z dne 15.12.2003 z nabitjem na sodno desko, čeprav
toženec svojega naslova stalnega prebivališča ni spremenil.
Toženec v predlogu navaja, da je bil o izdaji zamudne sodbe, ki
je postala pravnomočna 21.1.2004, obveščen šele 13.10.2004, ko je
Okrajno sodišče v Ljubljani pod opr. št. I 2004/06235 izdalo
sklep o izvršbi na podlagi citirane zamudne sodbe.
Sodišče prve stopnje je po izvedenem naroku za preizkus
utemeljenosti predloga za obnovo postopka dne 20.1.2005 toženčev
predlog za obnovo postopka in razveljavitev zamudne sodbe opr.
št. III Pd 1366/2003 z dne 15.12.2003 zavrnilo z obrazložitvijo,
da je bila tako vročitev tožbe kot vročitev zamudne sodbe
opravljena v skladu z določbami ZPP, da pa je sicer predlog za
obnovo postopka vložen tudi prepozno.
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo (torej pravno
sredstvo, s katerim se napada pravnomočna sodna odločba), s
katerim želi stranka doseči razveljavitev pravnomočne odločbe (2.
odst. 400. čl. ZPP) in ponovno obravnavanje glavne stvari in
sicer zaradi obstoja obnovitvenih razlogov, ki jih določa 394.
čl. ZPP. Ko prejme sodišče predlog za obnovo postopka najprej
preizkusi, če je pravočasen, popoln in dovoljen. Če ugotovi, da
je predlog prepozen (396. čl. ZPP), nepopoln (2. odst. 397. čl.
ZPP) ali nedovoljen (395. čl. ZPP), ga predsednik senata zavrže s
sklepom brez naroka (1. odst. 398. čl. ZPP). Če stranka predlaga
obnovo postopka zato, ker ji z nezakonitim postopanjem, zlasti z
opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred
sodiščem (2. tč. 394. čl. ZPP), mora predlog za obnovo vložiti v
30 dneh od dneva, ko ji je bila vročena odločba (2. tč. 1. odst.
396. čl. ZPP). Obnovitveni razlog po 2. tč. 394. čl. ZPP je
podan, če stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku do
izdaje odločbe, ne pa v primeru, če ji sodišče ni vročilo odločbe
oz. ji odločbe ni vročilo pravilno. Vročitev odločbe je namreč
predpogoj za njeno pravnomočnost, s tem pa tudi za obnovo
postopka. Kot je bilo že ugotovljeno, se lahko na predlog stranke
obnovi postopek, ki je bil s sodno odločbo pravnomočno končan.
Iz listinskih podatkov izhaja, da je bila tožencu zamudna sodba
opr. št. III Pd 1366/2003 z dne 15.12.2003 vročena na podlagi
določb ZPP o nadomestni vročitvi (142. čl. ZPP, 141. čl. ZPP) ter
na podlagi določbe 145. čl. ZPP, ki opredeljuje način vročanja
pisanj v primeru, če stranka oz. njen zakoniti zastopnik do
vročitve odločbe druge stopnje, s katero se postopek konča,
spremeni svoj naslov, pa tega takoj ne sporoči sodišču. Po
določbah ZPP o nadomestni vročitvi je bila zamudna sodba vročena
tožencu 14.1.2004, glede na določbo 3. odst. 145. čl. ZPP pa
6.2.2004. Ker je toženec predlog za obnovo postopka vložil
20.10.2004, je bil ta z ozirom na določbo 2. tč. 1. odst. 396.
čl. ZPP vložen prepozno, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje
zavreči na podlagi 1. odst. 398. čl. ZPP. Ker tega ni storilo, je
ta predlog za obnovo postopka kot prepoznega zavrglo pritožbeno
sodišče (3. tč. 365. čl. ZPP, 354. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP).
Rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz razloga po 2. tč.
1. odst. 394. čl. ZPP namreč prične teči od dneva, ko se šteje,
da je bila odločba, ki je postala pravnomočna, vročena stranki
(tudi v primeru, če stranka trdi, da je bila vročitev opravljena
nepravilno oz. da ji odločba sploh ni bila vročena). Glede na
navedeno na pravočasnost predloga za obnovo postopka ne vpliva
dejstvo, da je bil toženec po lastnem zatrjevanju seznanjen z
zamudno sodbo šele v fazi njene izvršbe.
V predlogu za obnovo postopka toženec zatrjuje, da mu je bila
sporna zamudna sodba vročena nepravilno, kar bi pomenilo, da ni
postala pravnomočna, posledično pa ni predstavljala pravno
veljavnega izvršilnega naslova. Po 1. odst. 19. čl. Zakona o
izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in nadalj.)
postane sodna odločba izvršljiva, če je postala pravnomočna in če
je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Če stranka
v zakonsko določenem roku od dneva pravilne vročitve odločbe,
zoper to odločbo ne vloži pritožbe, postane odločba s potekom
pritožbenega roka pravnomočna. Če stranka meni, da sodna odločba
kljub danemu potrdilu o izvršljivosti (1. odst. 42. čl. ZIZ) ni
izvršljiva, ker zaradi nepravilnega vročanja sploh ni postala
pravnomočna, lahko na podlagi 4. odst. 42. čl. ZIZ poda zahtevo
za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti oz. izvršljivosti pri
sodišču, ki ga je izdalo. Kolikor se v postopku obravnavanja
zahteve za razveljavitev potrdila o izvršljivosti ugotovi, da
odločba, na kateri je potrdilo o pravnomočnosti oz.
izvršljivosti, ni izvršljiva, ker zaradi nevročitve ali
nepravilne vročitve sploh ni postala pravnomočna, sodišče takšno
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti razveljavi in sporno
odločbo ponovno vroči stranki v skladu z določbami ZPP. Zoper
tako vročeno odločbo pa lahko stranka v okviru zakonsko
določenega roka vloži pritožbo iz razlogov po 338. čl. ZPP, če
meni, da so le-ti podani.
Kolikor toženec meni, da mu sporna zamudna sodba ni bila vročena
na pravilen in zakonit način, bo lahko na podlagi 4. odst. 42.
čl. ZIZ zahteval pri sodišču prve stopnje razveljavitev potrdila
o pravnomočnosti in izvršljivosti te zamudne sodbe.
Neizvršljivost odločbe je sicer tudi razlog za ugovor zoper sklep
o izvršbi, zaradi katerega se lahko izvršba prepreči (3. tč. 1.
odst. 55. čl. ZIZ).
Delno je utemeljena tudi pritožba toženca v zvezi z odločitvijo
sodišča prve stopnje o pravdnih stroških. Sodišče prve stopnje je
tožeči stranki namreč priznalo stroške za zastopanje na naroku za
obnovo postopka po tar. št. 15/3a Odvetniške tarife (Ur. l. RS,
št. 67/2003) namesto po tar. št. 15/3b OT. Iz tega razloga je
pritožbeno sodišče pritožbi toženca v tem delu ugodilo in tožeči
stranki priznalo stroške za odgovor na predlog za obnovo postopka
v višini 450 točk po odvetniški tarifi (tar. št. 15/5), za
zastopanje na naroku za obnovo postopka 150 točk po OT (tar. št.
15/3b), kar ob vrednosti vrednosti odvetniške točke v času
odločanja pred sodiščem prve stopnje (110,00 SIT), 2 %
materialnih stroškov, 20 % DDV in sodne takse v višini 7.600,00
SIT znaša 88.340,00 SIT. Ker so bili pritožbeni razlogi toženca
delno utemeljeni, je bilo potrebno njegovi pritožbi delno ugoditi
in 1. tč. izreka izpodbijanega sklepa razveljaviti ter predlog za
obnovo postopka in za razveljavitev zamudne sodbe zavreči, 2. tč.
izreka (odločitev o pravdnih stroških) pa delno spremeniti in
pravdne stroške znižati v skladu z OT (3. tč. 365. čl. ZPP).
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 2. odst. 165.
čl. ZPP. Ker je tožnik s pritožbo delno uspel le glede pravdnih
stroškov, ta uspeh pa znaša po oceni sodišča 6 %, mu je dolžna
tožeča stranka povrniti sorazmerni del pritožbenih stroškov.
Pritožbeno sodišče je tožencu priznalo stroške za sestavo
pritožbe v višini 562,5 točk po Odvetniški tarifi (tar. št. 15/4
v zvezi s 15/5) ter jih ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke
v času odločanja pred pritožbenim sodiščem (110,00 SIT) odmerilo
na 61.875,00 SIT, 6 % od tega zneska pa znaša 3.712,50 SIT.
Odločitev o tem, da se revizija v tem individualnem delovnem
sporu ne dopusti, temelji na določbi 32. čl. Zakona o delovnih in
socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) saj niso
podani razlogi iz 1. in 2. alinee 1. odst. 32. čl. ZDSS).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009