VDS sklep Pdp 1149/2003

Jedro

Toženi stranki skupaj s tožbo niso bile vročene tudi priloge, zato ji tožba ni bila pravilno vročena v odgovor in niso bili podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana zamudna sodba v 1. tč. razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v 1. tč. izpodbijane zamudne sodbe ugotovilo, da je sklep o razrešitvi tožnice z mesta predsednice uprave tožene stranke z dne 6.11.2002 nezakonit, v 2. tč. pa je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, na podlagi katerega naj bi se ugotovilo, da je tožnica od 6.11.2002 dalje še zmeraj predsednica uprave tožene stranke in s tem zakonita zastopnica tožene stranke in na podlagi katerega naj bi se toženi stranki prepovedalo preprečevanje opravljanja nalog predsednice uprave tožene starnke, določene z ZGD in Statuta tožene stranke.

Zoper 1. tč. navedene zamudne sodbe se pritožuje tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe razveljavi ter tožbo zavrže oz. podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da tožba ne izpolnjuje niti pogojev iz 1. odst. 180. čl. ZPP. Tožnica je v dokaz svojih trditev priložila tožbi le pogodbo o zaposlitvi, zaradi česar bi jo moralo sodišče pozvati, da tožbo ustrezno dopolni s tem, da predloži dokaze za svoje trditve. Tožnica ni predložila nobenega dokaza, da bi bila s sklepom z dne 16.4.2002 imenovana za predsednico uprave tožene stranke. Prav tako pa ni predložila nobenega dokaza o tem, da je bila s te funkcije razrešena s sklepom tožene stranke z dne 6.11.2002. Nadalje je nedokazana njena trditev, da je bila razrešitev nezakonita, ker naj bi sklep sprejel samo en član nadzornega sveta, saj naj bi ostala dva odstopila že v mesecu maju oz. septembru 2002. Tožničina tožba ne vsebuje nobenega podatka o omenjenih odstopnih izjavah teh dveh oseb. Dejstvo je, da je bil nadzorni svet tožene stranke v prejšnji sestavi razrešen na skupščini delničarjev tožene stranke, ki je bila 4.12.2002, kar si je možno ogledati v sodnem registru Okrožnega sodišča v Celju. Tožnica bi morala poleg tega najprej uveljavljati varstvo svojih pravic pri toženi stranki in zoper sklep o svoji razrešitvi vložiti ugovor, šele nato pa iskati sodno varstvo. Ker tega ni storila, je izgubila pravico do sodnega varstva in bi moralo sodišče tožbo zavreči.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.

Pogoje za izdajo zamudne sodbe opredeljuje 318. čl. ZPP. Z ozirom na določbo citiranega člena izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka v roku iz 277. čl. ZPP ne poda odgovora na tožbo, pod pogojem, da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedene v tožbi in da dejstva, na katere se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je vložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.

1. odst. 276. čl. ZPP določa, da mora sodišče tožbo, ki ima vse sestavine iz 180. čl. ZPP in za katero je plačana dolžna sodna taksa, vročiti toženi stranki, da nanjo odgovori. Skupaj s tožbo pošlje sodišče tudi priloge k tožbi. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je bila tožničina tožba poslana toženi stranki, brez da bi ji bile priložene tudi listine, ki jih je tožnica sicer priložila tožbi v enem izvodu, kot izhaja iz uradnega zaznamka na vlogi tožnice z dne 17.12.2002. Ker torej toženi stranki skupaj s tožbo niso bile vročene tudi priloge (ob upoštevanju določbe 5. odst. 108. čl. ZPP bi moralo sodišče tožnici naložiti, naj dostavi zadostno število prilog za sodišče in za nasprotno stranko in jo opozoriti, da bo tožbo zavrglo, v kolikor tožnica ne bo ravnala po tem nalogu) je potrebno po stališču pritožbenega sodišča ugotoviti, da toženi stranki tožba ni bila pravilno vročena v odgovor. To pomeni, da niso bili podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, kot jih določa 1. odst. 318. čl. ZPP. Ob upoštevanju navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (člen 354/1 ZPP).

K temu pritožbeno sodišče dodaja, da so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, da je tožničina tožba nepopolna, ker niso bili priloženi dokazi za njene trditve, ki izhajajo iz te tožbe. Če namreč tožnik tožbi ne priloži dokazov, tožba zaradi tega ni formalno nepopolna, zato določba 1. odst. 108. čl. ZPP v zvezi s popravo takšne tožbe ne pride v poštev. Drugačna situacija pa nastane (kot je bilo v konkretnem primeru), če tožnik priloži tožbi priloge le v enem izvodu. V takšnem primeru mora sodišče s takšno tožbo ravnati kot z vlogo, kateri ni priloženo zadostno število prilog, po postopku, kot ga opredeljuje 108. čl. ZPP. Tožena stranka nadalje neutemeljeno ugovarja, da tožničina tožba ni bila sklepčna, saj dejstva, ki jih tožnica navaja v tožbi, potrjujejo utemeljenost njenega tožbenega zahtevka o tem, da sklep o razrešitvi tožnice ni bil utemeljen in zakonit.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje tožnico pozvati da dostavi sodišču priloge, ki jih je vložila v spis v enem izvodu, v zadostnem številu izvodov za sodišče in za nasprotno stranko (108. čl. ZPP) ter priloge vročiti toženi stranki in nato ponovno odločiti o tožbenem zahtevku, ki se glasi na ugotovitev nezakonitosti sklepa o razrešitvi tožnice z mesta predsednice uprave tožene stranke z dne 6.11.2002, pri čemer naj se opredeli tudi do zatrjevanja tožene stranke o tem, da bi morala tožnica varstvo svojih pravic najprej uveljavljati pri toženi stranki in zoper sklep o razrešitvi vložiti ugovor pri toženi stranki ter šele nato uveljavljati sodno varstvo.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 429/2004
• VDS sklep Pdp 386/2001
• VSL sklep I Cp 272/2000