VDS sodba Pdp 944/2004

Jedro

Če odgovor na tožbo ni obrazložen se šteje kot da sploh ni bil vložen, kar pomeni, da je izpolnjen osnovni pogoj za izdajo zamudne sodbe.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo naložilo toženi stranki, da plača tožnici 529.430,50 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in datumov zapadlosti kot izhajajo iz sodbe. Obenem je toženi stranki naložilo, da tožnici povrne stroške postopka v znesku 91.190,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.5.2004 dalje do plačila, vse v roku 15 dni ter, da plača sodno takso za tožbo in sodbo v znesku 22.800,00 SIT, prav tako v 15 dneh.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava, pritožbenemu sodišču pa predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je tožnici po vložitvi tožbe izplačala nadomestilo plače za december 2003, kasneje pa tudi odpravnino. Za preostale obveznosti sta stranki dne 31.3.2004 sklenili izvensodno poravnavo, ki je v času pisanja pritožbe že izvršena. Po tej poravnavi se je tožena stranka zavezala do 1.4.2004 in do 1.5.2004 plačati tožnici dva obroka po 175.407,50 SIT ter 36.000,00 SIT odvetniških stroškov, ob pogoju izpolnjene poravnave pa se je tožnica zavezala umakniti tožbo. Da sta stranki pred sklenitvijo poravnave, je bilo navedeno tudi v odgovoru na tožbo, ki ga je sodišče prejelo 10.3.2004. Pooblaščenec tožnice je z vlogo z dne 29.3.2004, ki jo je sodišče prejelo 30.3.2004, predlagal izdajo zamudne sodbe, ker naj bi toženka ne odgovorila natančno na tožbo. Dva dni kasneje je bila med strankama že sklenjena izvensodna poravnava, o sklenitvi katere pa sodišče ni bilo obveščeno, ker sta stranki čakali, da bo poravnava izpolnjena. Vmes je bila izdana izpodbijana zamudna sodba, ki temelji na ugotovitvi sodišča prve stopnje, da odgovor na tožbo ni (dovolj) obrazložen. Tožena stranka meni, da v postopku ni bila tako neaktivna, da bi si zaslužila sodbo s takšnimi posledicami. Njen odgovor na tožbo je bil kljub vsemu obrazložen, kolikor je bilo v dani situaciji takrat mogoče, poleg navedenih dejstev pa je tožena stranka predlagala tudi dokaze (zaslišanje strank). Odgovor na tožbo je res kratek, vendar je v njem vseeno navedeno, da tožena stranka prereka del terjatev tožnice, del pa jih priznava. Sicer ni navedeno, kateri del terjatev prereka, to pa le iz razloga, ker njen pooblaščenec v času pisanja odgovora ni imel točnih podatkov. Po spremembi tožbe je tožena stranka plačala tožnici celotno odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja. Ta odpravnina je bila nesporno plačana ravno v času pisanja odgovora na tožbo oz. tik pred tem. Vendar pooblaščenec tožene stranke takrat še ni imel podatkov, ali je bila plačana vsa odpravnina ali le del. Ravno zato je v odgovoru na tožbo zapisal, da tožena stranka del terjatev priznava, del pa prereka. Meni, da je v odgovoru na tožbo vseeno navedla dovolj dejstev in predlagala nekaj dokazov, da bi zaslužila nadaljnjo sodno obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kot so opredeljene v 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99-2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu ne ugotavlja utemeljenosti pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.

Bistveno pri presoji odločitve sodišča prve stopnje je, ali so bili za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni vsi pogoji, kot jih določa 318. člen ZPP. Odločilnega pomena v konkretni zadevi je predvsem to, ali je tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP odgovorila na tožbo, saj odgovor na tožbo v 30 dneh od vročitve tožbe toženi stranki prepreči izdajo zamudne sodbe. Iz sodnega spisa izhaja, da je tožena stranka na tožbo odgovorila (list. št. 14), vendar ta odgovor ni obrazložen, kar v skladu z 278. členom ZPP pomeni, da se šteje, da sploh ni vložen.

Tožena stranka je namreč v odgovoru na tožbo navedla le to, da priznava, da sedaj še ni plačala dela terjatev, ki jih v tožbi in v vlogi, s katero je bila tožba spremenjena, vtožuje tožnica, ne da bi navedla, katerega dela terjatev še ni plačala. Nato je navedla, da sta stranki v postopku izvensodne poravnave, o kateri bo sodišče promptno obveščeno, svoj odgovor pa je zaključila s trditvijo, da odgovor vlaga iz previdnosti in prereka del terjatev tožnice, ki so navedene v tožbi. Tudi na tem mestu tožena stranka ni navedla, kateri del terjatev tožnice prereka in ni navedla razloga prerekanja. Odgovor je torej očitno neobrazložen, saj ne navaja niti tega, katere terjatve iz tožbe tožena stranka priznava, katere pa ne, sploh pa ne razlogov za prerekanje. Zgolj dejstvo, da je tožena stranka na koncu odgovora na tožbo navedla tudi, da kot dokaz predlaga zaslišanje strank, ne pomeni, da je odgovor na tožbo obrazložila.

Kot navedeno zakon določa, da se neobrazložen odgovor šteje kot odgovor, ki sploh ni bil vložen, kar pomeni, da je izpolnjen osnovni pogoj za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP. Na drugačno odločitev v konkretni zadevi ne more vplivati pritožbena trditev, da pooblaščenec tožene stranke ni imel točnih podatkov, katere obveznosti je tožena stranka do takrat tožnici že plačala oz. poravnala, saj je ta okoliščina izključno na strani tožene stranke same. Tožena stranka je nadalje v odgovoru na tožbo sama navedla, da bo o sklenjeni poravnavi sodišče nemudoma obvestila, česar ni storila, čeprav je sodišče čakalo dalj časa in šele 10.5.2004 izdalo izpodbijano zamudno sodbo. Le sebi in svojemu neustreznemu postopanju v zvezi z odgovorom na tožbo in kasnejšemu neobveščanju sodišča o tem, da sta stranki sklenili izvensodno poravnavo, mora torej tožena stranka pripisati ravnanje sodišča, ki je na takrat znane podatke utemeljeno izdalo zamudno sodbo.

Tožena stranka se v pritožbi ne more več uspešno sklicevati na sklenjeno izvensodno poravnavo (katere izvod prilaga pritožbi), saj gre za novo dejstvo in nov dokaz, ki bi ju lahko navedla oz. predložila že pred izdajo zamudne sodbe. Gre torej za dejstvo in dokaz, ki ju glede na določbo 1. odst. 337. člena ZPP ni mogoče več upoštevati.

Ker tudi iz razlogov po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ne ugotavlja bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava pri odločitvi sodišča prve stopnje, je v skladu s 353. členom ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 14/2003
• VDS sklep Pdp 1781/2003
• VDS sodba Pdp 698/2005