VDS Sodba in sklep Pdp 738/98

Jedro

Delavec je dolžan aktivno uveljavljati svoje pravice, čeprav odločba delodajalca ne vsebuje vseh obveznih sestavin. Tožnica, ki je dne 26.11.1996 prejela odločitev delodajalca, ki pa ni imela pravnega pouka, zahtevo za varstvo pravic pri toženi stranki pa je vložila šele dne 7.4.1997, je zamudila prekluzivni rok iz 2. odst. 80. člena ZTPDR, zato niso podane procesne predpostavke za uveljavljanje sodnega varstva.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. točka izreka) razveljavi in se tožba na ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 12.10.1996 dalje in na vrnitev na delo, zavrže.

V ostalem se sklep o stroških v izpodbijani sodbi (3. točka izreka) potrdi.

Tožnica trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, naj se ugotovi, da tožnici D. P. dne 12.10.1996 ni zakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki A. d.o.o. in da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji za čas od vključno 13.10.1996 do vrnitve na delo priznati vse pravice iz delovnega razmerja, obračunati in plačati nadomestilo plače v višini, kot če bi bila na delu z zakonitimi obrestmi, ki tečejo od neto zneska plače do vsakega 19. dne v mesecu za pretekli mesec ter ji po plačilu predpisanih prispevkov in davkov zagotoviti vpis navedene delovne dobe v delovno knjižico, vse v roku 8 dni pod izvršbo. Poleg tega je naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnici iz naslova zamudnih obresti pri plačilu regresa za letni dopust in jubilejne nagrade plačati znesek 21.983,50 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.1.1998, v roku 8 dni pod izvršbo. Odločilo je tudi, da stranki trpita vsaka svoje stroške tega postopka.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica iz vseh treh pritožbenih razlogov in izpodbija sodbo v zavrnilnem delu, to je v točki 1 in 3 izreka, v slednji le v obsegu, ki se nanaša na stroške v zvezi z zavrnilnim zahtevkom in predlaga, da se sodba v izpodbijanem delu spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi tudi v zavrnilnem delu in da se toženi stranki v zvezi s tem naloži plačilo nastalih stroškov postopka. Meni, da je za presojo vprašanja, kdaj naj bi bila seznanjena z dejstvom prenehanja delovnega razmerja bistveno, da ji je delovno razmerje prenehalo dne 12.10.1996. V postopku je bilo ugotovljeno, da ji je tožena stranka zaključila delovno razmerje na osnovi tega sklepa, ki naj bi ji bil vročen dne 26.11.1996. Sama je v teku postopka zanikala, da bi sklep sprejela, dopuščala pa je možnost, da je prejela od tožene stranke kakšno drugo pošiljko.

Zaradi tega je mnenja, da so okoliščine v zvezi z vročitvijo sklepa nejasne. Še vedno je mnenja, da ni izključeno, da ji je bilo s pošiljko 26.11.1996 vročeno kaj drugega in ne izpodbijani sklep. Po njenem mnenju zato ni zadostnih dokazov za oceno, da ji je sporni sklep bil vročen dne 26.11.1996. Za odločitev v tem sporu pa je po njenem mnenju pomembno tudi dejstvo, da je izpodbijani sklep brez pravnega pouka. Glede na izrecno določbo 102. a člena ZDR, sklep o prenehanju delovnega razmerja brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom delavcu ne more biti v škodo. Poleg tega je potrebno upoštevati, da se je oglašala pri inšpektoratu za delo, kjer je pričakovala, da bodo zadevo rešili in šele, ko iz tega ni bilo nič, si je poiskala pomoč pri odvetniku. Te okoliščine so pomembne za presojo, ali je kljub odsotnosti pravnega pouka uveljavljala varstvo pravic v razumnem roku.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je v skladu z 2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90, ki se uporablja kot republiški predpis) dolžno preizkusiti izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa mora paziti po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka (2. odst. 354. člena ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo.

Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90, ki se uporablja kot republiški predpis) v 2. odst. 80. člena določa, da ima delavec pravico pred pristojnim organom delodajalca vložiti zahtevo za varstvo pravic v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero je bila kršena njegova pravica, oz. od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in listinskih dokazov, je tožnica sklep o prenehanju delovnega razmerja z dne 12.10.1996 sprejela priporočeno po pošti dne 26.11.1996 (poizvednica pri pošti Celje), zahtevo za varstvo pravic pri toženi stranki pa je vložila šele 7.4.1997, torej prepozno. S tem je zamudila prekluzivni rok iz 2. odst. 80. člena ZTPDR in v posledici tega je vložila tožbo po poteku razumnega roka za uveljavljanje sodnega varstva pravic. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93) v 2. odst. 102. a člena res določa, da odločba brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom (kar velja za sporni sklep o prenehanju delovnega razmerja), ne more biti v škodo delavca. Vendar pa je potrebno v zvezi s tem poudariti, da je tudi delavec dolžan aktivno uveljavljati svoje pravice, čeprav dokončna odločba ne vsebuje vseh obveznih sestavin. Ker je po mnenju pritožbenega sodišča nedopustno tolerirati odlašanje delavca za uveljavljanje pravic in čakanje na uveljavljanje pravic v nedogled, je potrebno ugotoviti, da na strani tožnice niso izpolnjeni pogoji za uveljavljanje sodnega varstva, ker je zamudila prekluzivni rok iz 2. odst. 80. člena ZTPDR. To pa pomeni, da procesne predpostavke za vložitev tožbe niso podane in v posledici tega odločanje o predmetnem sporu po vsebini ni dopustno.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu (1. odst. izreka) razveljavilo ter na podlagi 2. odst. 369. člena ZPP tožbo na ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 12.10.1996 dalje in na vrnitev na delo, zavrglo. V posledici te odločitev je pritožbeno sodišče sklep o stroških v izpodbijani sodbi potrdilo.

Izrek o stroških temelji na določbi 1. odst. 166. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 766/99
• VDS sklep Pdp 1648/2003
• VDS sklep Pdp 1391/2000