VDS sodba Pdp 1466/2003

Jedro

Tožnica je bila zaposlena pri toženki na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer ji toženka za sporno obdobje ni izplačala pripadajoče plače in regresa za letni dopust. Zato vsi navedeni razlogi utemeljujejo zaključek, da so bili v sporu podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na tožničine družinske razmere in na toženkin podjetniški status in plačilne težave, pa predstavljajo uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v skladu z 2. odstavkom 338. člena ZPP ni predmet pritožbene presoje, ker se zamudna sodba iz tega pritožbenega razloga ne more izpodbijati.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna tožnici plačati iz naslova nadomestila plače in regresa za čas od meseca julija 2002 do januarja 2003 neto znesek 513.386,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zneskov ter odvesti vse z zakonom predpisane davke in prispevke, v 8 dneh, da ne bo izvršbe. Ugotovilo je, da so bili v zadevi izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 1. odst. 318. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l.RS, št. 26/99 in 96/02).

Toženka se je zoper sodbo pravočasno pritožila. Navaja, da je bila dne 12.7.2002 prisiljena izprazniti najeti lokal, kjer je opravljala frizersko dejavnost. Naslednji mesec je bil predlagan stečajni postopek, ki še ni končan. Za tožnico je iskala novo službo, vendar je premestitev k drugemu delodajalcu dvakrat zavrnila. Izgovarjala se je, da si bo službo našla sama. Tožnica je ves čas opravljala delo na črno, živi v skupnem gospodinjstvu pri otrokovem očetu, varstvo za otroka pa ji plačuje občina. Kot podjetnica že leto dni nima nobenega vira dohodka za preživljanje svoje družine, pri čemer ima obveznosti do hčerke, ki zaključuje srednjo šolo. Poleg tega ima obveznosti do najetih kreditov, zaradi česar tožnici ne bo zmogla poravnati prisojeno nadomestilo plače in regres. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter zmotno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP). V tej zvezi poudarja, da pritožbene navedbe, ki opozarjajo na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ni preizkušalo, saj se zamudna sodba v skladu z določbo 2. odst. 338. čl. ZPP iz tega razloga ne more izpodbijati. Zato v zvezi z ostalimi pritožbenimi razlogi le še dodaja:

Izdaja zamudne sodbe temelji na domnevi, da tožena stranka zaradi svoje pasivnosti, ker ne poda odgovora na tožbo oz. ga vloži po izteku predpisanega roka (1. odst. 318. čl. ZPP), priznava dejanske tožbene navedbe. Zato sodišče izreče takšno sodbo brez tega, da bi opravilo dokazni postopek, ki ga sicer mora izvesti (2. odst. 284. čl. ZPP). Sodišče v zvezi z izdano zamudno sodbo preizkusi, ali zatrjevana dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih predloži tožeča stranka, ali s splošno znanimi dejstvi. Zamudna sodba je torej dopustna v primeru, če so navedena dejstva v tožbi takšne narave, iz katerih izhaja sklepčnost zahtevka.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje je razvidno, da toženka ni odgovorila na tožbo v 30 dnevnem zakonskem roku, čeprav ji je bil predhodno pravilno vročen drugopis tožbe zaradi podaje odgovora. Iz vsebine tožbe je razvidna utemeljenost zahtevkov, pri čemer zatrjevana dejstva o neizpolnjenih denarnih obveznostih toženke iz naslova delovnega razmerja tožnice niso v nasprotju s predloženimi listinami ali dejstvi, ki so splošno znana. Tožnica je bila zaposlena pri toženki na podlagi pogodbe o zaposlitvi kot frizerka od dne 1.12.2001 dalje, pri čemer ji toženka za sporno obdobje ni izplačala pripadajoče plače in regres za letni dopust. Zato vsi navedeni razlogi utemeljujejo zaključek, da so bili v sporu podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na tožničine družinske razmere oz. na drugi strani na toženkin podjetniški status in plačilne težave, pa predstavljajo dejanske razloge spora, ki v skladu z določbo 2. odst. 338. čl. ZPP niso predmet pritožbene presoje.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo izpodbijano sodbo (353. čl. ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 1782/2003
• VDS sodba Pdp 539/2003
• VSC sklep Cp 295/2000