VDSS sklep Pdp 433/2014

Jedro

Sodišče prve stopnje je štelo, da je bila toženi stranki tožba vročena v odgovor, glede na vrnjeno poštno pošiljko z označbo vročevalca, da tožena stranka nima hišnega predalčnika, po preteku 15 dni od obvestila o prispelem pismu. Tožena stranka v pritožbi navaja, da nikoli ni prejela obvestila o tem, da je zanjo prispela priporočena sodna pošiljka in da ima svojo firmo napisano na poštnem predalčniku in na vhodnih vratih. Predlaga zaslišanje njenega delavca, ki je vsak delovni dan prisoten na sedežu tožene stranke. Ker obstaja utemeljen dvom o tem, da toženi stranki tožbe s pozivom na odgovor ni bila pravilno vročena, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana zamudna sodba razveljavi ter zadeve vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je razsodilo, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi po poteku poskusne dobe z dne 16. 12. 2013, s katero je tožena stranka odpovedala tožnici pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 10. 2013, nezakonito (I. točka izreka). Odločilo je, da nadaljevanje pogodbe o zaposlitvi ni mogoče, zato tožnici preneha delovno razmerje pri toženi stranki na dan izdaje te sodbe (II. točka izreka). Prav tako je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici izplačati odškodnino zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi v višini 3.918,30 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prenehanja pogodbe o zaposlitvi do plačila, v roku 8 dni (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna povrniti tožnici stroške postopka v višini 409,80 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

Tožena stranka vlaga pritožbo zoper sodbo ter podredno predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je odločitev sodišča nepravilna iz razloga, ker toženi stranki ni bila tožba pravilno vročena v odgovor. Tožena stranka ima ime svoje firme napisano tako na poštnem predalčniku kot tudi na vhodnih vratih, kar je razvidno tudi iz predloženih fotografij. Na naslovu tožene stranke je sicer klicni center, ki ga vodi A.A., ki sicer prevzema vso priporočeno pošto, ki je poslana na naslov tožene stranke. V zvezi s predmetnim postopkom tožena stranka ni dobila nobenega obvestila o priporočeni pošiljki. Obvestilo o vročitvi in obvestilo, da se pisanje nahaja na pošti, ni bilo prilepljeno, niti zataknjeno za vrata, niti puščeno kjerkoli drugje, kjer bi ga tožena stranka lahko našla. V zvezi s tem tožena stranka predlaga zaslišanje A.A., ki je vsak delovni dan prisoten na sedežu tožene stranke in bi lahko potrdil dejstvo, da obvestila v smislu 2. odstavka 141. člena ZPP v zvezi s predmetno zadevo stranka ni prejela. Izpodbijana sodba tako temelji na absolutni bistveni kršitvi določb postopka po 7. in 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba temelji tudi na zmotni uporabi materialnega prava. Glede odškodnine tožena stranka navaja, da je tožnica ekonomistka in kot taka težko zaposljiva ter da odškodnina temelji na določilih 118. člena ZDR-1. Pravni standard sojenja glede te pravice je drugačen in je tožnici prisojena previsoka odškodnina. Tožena stranka predlaga zaslišanje priče A.A. in pritožbi prilaga fotografije poštnega predalčnika ter vhodnih vrat na sedežu tožene stranke.

Iz previdnosti tožena stranka v primeru, da sodišče ne bi sledilo njenim navedbam iz pritožbe ter ocenilo, da je bila vročitev s strani poštnega delavca izvedena pravilno, tožena stranka podaja predlog za vrnitev v prejšnje stanje v skladu s 1. odstavkom 116. člena ZPP. Tožena stranka tožbe nikoli ni prejela. Poštna pošiljka ji ni bila nikoli vročena. Do pritožbenih navedb se ne more opredeliti, saj je z vsebino tožbe seznanjena samo v obsegu, v katerem je tožba povzeta v zamudni sodbi. Tožnica in tožena stranka sta sklenili pogodbo o zaposlitvi 5. 10. 2013, pri čemer je bilo tudi določeno, kakšna je delovna norma. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila tožnici poslana 8. 1. 2014, podpisano povratnico pa je tožena stranka prejela 24. 1. 2014. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

Tožnica podaja odgovor na pritožbo zoper zamudno sodbo ter odgovor na predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Navaja, da je bila vročitev opravljena skladno z določilu 141. člena ZPP. Tožena stranka v času vročanja tožbe ni imela hišnega predalčnika. Tožena stranka ima pošto z naslovom B., preusmerjeno na naslov C.. Na vtoževanem naslovu imata sedež še družbi D. d.o.o. in E. d.o.o., katerih zakoniti zastopnik je F.F., to je ista oseba, ki je zakoniti zastopnik tožene stranke. Za izdajo zamudne sodbe so izpolnjeni vsi štirje pogoji iz 318. člena ZPP.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 69/2005, 90/2005, 52/2007, 73/2007, 45/2008) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Upoštevalo je tudi, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kot to določa 2. odstavek 338. člena ZPP.

ZPP v 1. odstavku 318. člena določa, da če tožena stranka v roku 30 dni (odpoved pogodbe o zaposlitvi 15 dni na podlagi 41. člena ZDSS-1) ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor;

- da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP);

- da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi;

- da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Pasivnost toženca je torej eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ocenjuje pa se kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. V postopku za izdajo zamudne sodbe zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Zamudna sodba v našem pravnem sistemu je zasnovana na sistemu afirmativne litiskontestacije, kar pomeni, da se pasivnost tožene stranke razlaga kot priznanje navedb in trditev tožeče stranke oziroma strinjanje z dejansko podlago tožeče stranke kot je navedena v tožbi. Tako temelji na fikciji, da tožena stranka priznava vsa dejstva navedena v tožbi. Drugače pa je pri uporabi prava, kar pomeni, da mora sodišče ob upoštevanju procesnih pravil materialno pravo uporabiti na tak način, kot takrat, kadar gre za kontradiktorno sodbo.

Ob navedenem so utemeljene pritožbene navedbe absolutne bistvene kršitve določb ZPP po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je sodišče v nasprotju z določbami ZPP izdalo zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank. Kot že navedeno ZPP v 1. odstavku 318. člena med drugim določa, da sodišče lahko izda zamudno sodbo le, če je izpolnjen pogoj, da je toženi stranki bila pravilno vročena tožba v odgovor. Sodišče je štelo, da je bila toženi stranki tožba vročena v odgovor 2. 2. 2014 in sicer glede na vrnjeno poštno pošiljko z označbo vročevalca, da tožena stranka nima hišnega predalčnika, v roku 15 dni po obvestilu o prispelem pismu (17. 1. 2014) to je 2. 2. 2014.

V skladu s 142. členom ZPP se med drugim tožba vroča osebno stranki, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141.a členom ZPP. Če vročitev po 140. členu ZPP ni možna, se osebna vročitev opravi tako, da se v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je navedeno kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti (4. odstavek 142. člena ZPP). V skladu z 2. odstavkom 141. člena ZPP, če naslovnik nima predalčnika ali če je ta neuporaben, se pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredila, na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vročitvi, v katerem je navedeno kje je pisanje.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da nikoli ni prejela obvestila o tem, da je zanjo prispela priporočena sodna pošiljka in pri tem navedla, da ima svojo firmo napisano tako na poštnem predalčniku kot na vhodnih vratih, pri čemer je dejansko priložila tudi fotografije, iz katerih izhaja, da je na predalčniku napisana firma G. d.o.o. in je to napisano tudi na vratih. Tožena stranka pri tem navaja tudi, da predlaga za zaslišanje A.A., ki je vsak delovni dan prisoten na sedežu tožene stranke in bi lahko potrdil dejstvo, da obvestilo v smislu 2. odstavka 141. člena ZPP tožena stranka ni prejela. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se v sodnem spisu nahaja tudi kuverta s poštno pošiljko, kjer je prečrtan naslov B., in očitno napisano, da gre za naslov v C.. Ker obstaja utemeljen dvom o tem, da tožena stranka tožbe s pozivom na odgovor ni prejela pravilno v skladu z določili ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zaslišati zlasti poštnega uslužbenca, ki je vročal pošiljko ter zaslišati tudi pričo A.A., ki je dnevno prisoten na sedežu tožene stranke, kot to navaja tožena stranka ter ugotoviti ali je tožena stranka dejansko prejela poštno pošiljko skladno z predhodno navedenimi določili ZPP in v nadaljevanju postopati glede na svoje ugotovitve. Sodišče bo moralo biti pri tem pozorno zlasti na to, da je naslov tožene stranke na kuverti prečrtan in je napisan ročno nečitljiv naslov (čitljivo le kraj C.).

Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

12.11.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 597/2013
• VDSS sklep Pdp 718/2014
• VDSS sklep Pdp 1238/2012