VDSS sodba Pdp 721/2014

Jedro

Tožnica je bila pri sporni družbi kot delodajalcu prenosniku in toženi stranki kot delodajalcu prevzemniku zaposlena 14 let, ko se je upokojila, zato je upravičena do odpravnine ob upokojitvi na podlagi 1. odstavka 132. člena ZDR-1, ki določa, da mora delodajalec delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča in tožena stranka sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnici izplačati odpravnino ob upokojitvi v znesku 3.019,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. 8. 2013 dalje do plačila ter obračunati regres v višini 457,14 EUR, od navedenega zneska plačati akontacijo dohodnine, neto znesek pa plačati tožnici z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 2. 7. 2013 dalje do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo. Višji zahtevek za obračun in plačilo regresa za letni dopust v znesku 51,37 EUR in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od priznanega neto zneska regresa za letni dopust za dan 1. 7. 2013 je zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna za tožnico povrniti stroške tega postopka v višini 238,51 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila, pod izvršbo ter, da je tožena stranka dolžna povrniti stroške sodne takse za ta postopek v višini 135,00 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila, pod izvršbo (II. točka izreka).

Zoper zamudno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi. Navaja, da je tožnica bila zaposlena pri toženi stranki v času od 1. 11. 2012 do 11. 7. 2013, kar ni niti eno leto. Iz listin, ki jih je predložila tožnica nesporno izhaja, da se je tožena stranka zavezala le, da v obdobju šestih mesecev ne bo odpovedala pogodbe o zaposlitvi delavcem, ki jih je zaposlila. Ni šlo za prevzem družbe in dejavnosti prejšnjega delodajalca ter s tem prevzem delavcev, ki bi ohranili enake pravice kot pri prejšnjem delodajalcu, ampak le za nakup objekta last prejšnjega delodajalca tožnice. V tripartitni pogodbi med tožnico, prejšnjim delodajalcem tožnice in toženo stranko je bilo jasno določeno, da se upošteva kontinuiteta delovne dobe le v primeru prenehanja iz poslovnih razlogov in v kolikor bi do takšne odpovedi prišlo v obdobju šestih mesecev od dneva primopredaje objekta. V konkretnem primeru je prišlo do prenehanja delovnega razmerja iz razlogov na strani tožnice in to po preteku šestih mesecev od zaposlitve pri toženi stranki. Tako ni bil izpolnjen pogoj petih let zaposlitve tožnice pri toženi stranki, kot to določa 132. člen ZDR kot temelj pridobitve pravice do odpravnine ob upokojitvi. Tožena stranka je že 20. 3. 2014, ko je bila še finančno zmožna, tožnici poravnala vtoževani regres, to je še pred izdajo zamudne sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe ter navaja, da se pri izdaji zamudne sodbe izhaja iz predpostavke, da tožena stranka, ki ni odgovorila na tožbo in je bila opozorjena na takšne opustitve, priznava tožbene navedbe, zato so torej vsakršna nasprotna navajanja tožene stranke brezpredmetna in pritožbeno neutemeljena. Vsi pritožbeni razlogi se nanašajo na ugotovljeno dejansko stanje, kar pa je v zvezi z izpodbijanjem zamudne sodbe irelevantno, saj zakon točno določa izpodbojne razloge v zvezi z zamudno sodbo. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del zamudne sodbe v okviru preizkusa po uradni dolžnosti, torej glede bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ni storilo in da je na dejansko stanje, kot izhaja iz tožbenih navedb, pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe v smislu zatrjevane nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki jo tožena stranka smiselno uveljavlja v pritožbi, ni preizkušalo ker se zamudne sodbe z ozirom na 2. odstavek 338. člena ZPP zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili za izdajo izpodbijane zamudne sodbe podani vsi pogoji, ki jih določa 318. člen ZPP. Tako je spisovnih podatkov razvidno, da tožena stranka odgovora na tožbo kljub pravilni vročitvi tožbe ni podala, da tožnica v okviru tega individualnega delovnega spora ne uveljavlja zahtevka, s katerim stranke ne bi mogle razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP), poleg tega pa utemeljenost toženega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Ker dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek tožnice niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožnica niti z dejstvi, ki so splošno znana je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so bili za ugodilni del izpodbijane sodbe podani vsi zakonsko predvideni pogoji. S tem, ko tožena stranka na tožbo ni odgovorila se šteje, da je kot resnične priznala vse navedbe tožnice v tožbi. Z drugimi besedami to pomeni, da je tožena stranka s svojo pasivnostjo soglašala z dejanskim stanjem, kot izhaja iz dejstev navedenih v tožbi tožnice, torej tudi s tem, da tožnici vtoževane terjatve ni izplačala.

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe tako izhaja, da je tožnica do plačila odpravnine ob upokojitvi upravičena na podlagi 1. odstavka 132. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013), ki določa, da mora delodajalec delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Ker je bila tožnica pri družbi A. d.o.o. kot delodajalcu prenosniku in toženi stranki kot delodajalcu prevzemniku zaposlena od 31. 7. 1999 do 31. 7. 2013, ko se je upokojila, je upravičena do odpravnine ob upokojitvi. Ker se je tožnica upokojila 31. 7. 2013 je upravičena tudi plačila sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2013 po določbi 131. člena ZDR-1 in v zvezi z določbo 1. odstavka 161. člena ZDR-1, ki določa, da ima delavec, ki mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (sorazmerni del letnega dopusta). Ker je tožnica bila zaposlena pri toženi stranki le do 31. 7. 2013 je pridobila pravico do sorazmernega dela letnega dopusta in do sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2013. Dejstvo, ki ga tožena stranka navaja v pritožbi, da je bil tožnici izplačan regres za letni dopust po vložitvi tožbe in pred izdajo zamudne sodbe je irelevantno, saj bo navedeno tožena stranka lahko uveljavljala v primeru izvršbe.

Ker razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti niso bili podani (353. člen ZPP) je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožena stranka in tožnica sta priglasili pritožbene stroške. Pritožbeno sodišče je odločilo, da jih krijeta sami, tožena stranka iz razloga ker s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo tožnice pa ni prispeval k rešitvi zadeve (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in 155. členom ZPP).

Datum zadnje spremembe:

03.11.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba in sklep Pdp 267/2019
• VDSS sodba Pdp 887/2013
• VDSS sodba in sklep Pdp 1425/2008