<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba Pdp 545/2014

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2014:PDP.545.2014
Evidenčna številka:VDS0012327
Datum odločbe:05.06.2014
Senat:Ruža Križnar Jager (preds.), Jelka Zorman Bogunovič (poroč.), Silva Donko
Področje:DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
Institut:zamudna sodba - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Jedro

Tožnik ni nadomeščal začasno odsotne delavke, zato je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugotovilo, da so pogodba o zaposlitvi št. ... z dne 14. 6. 2010, pogodba o zaposlitvi št. ... z dne 29. 7. 2011, pogodba o zaposlitvi št. ... z dne 29. 7. 2011 in pogodba o zaposlitvi št. ... z dne 1. 7. 2013, sklenjene med tožnikom in toženo stranko, ki določajo, da se pogodba o zaposlitvi in delovno razmerje sklene za določen čas, bile sklenjene v nasprotju z zakonom in se zato šteje, da sta tožnik in tožena stranka pogodbo o zaposlitvi št. ... z dne 14. 6. 2010, pogodbo o zaposlitvi št. ... z dne 29. 7. 2011, pogodbo o zaposlitvi št. ... z dne 29. 7. 2011 in pogodbo o zaposlitvi št. ... z dne 1. 7. 2013 (pravilno: 24. 6. 2013) sklenili za nedoločen čas (točka I izreka). Ugotovilo je, da je delovno razmerje tožnika nezakonito prenehalo z 12. 2. 2014, da je tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju za neodločen čas od 15. 6. 2010, da mu delovno razmerje ni prenehalo in še vedno traja od 13. 2. 2014 s pravicami in obveznostmi, kot izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 1. 7. 2013 (pravilno: 24. 6. 2013) (točka II izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnika v roku 15 dni pozvati nazaj na delovno mesto carinik preiskovalec I v Mobilnem oddelku Carinskega urada A., ga prijaviti z dnem 13. 2. 2014 v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati bruto nadomestilo plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, ki bi jih tožnik prejemal, če bi delal, odvesti davke in prispevke, ki se plačujejo od bruto plače in prejemkov ter mu izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zneskov od 6. dne v mesecu za pretekli mesec (točka III izreka) ter mu povrniti stroške postopka v višini 320,86 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila (točka V izreka).

Zoper zamudno sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo med drugim razsodilo, da je bila v nasprotju z zakonom med tožnikom in toženo stranko sklenjena tudi pogodba o zaposlitvi št. ... z dne 1. 7. 2013. Ta pogodba je sicer predmet tožbenega zahtevka, ni pa predmet tožbenih navedb, zaradi česar ni bilo pogojev za izdajo zamudne sodbe, s katero bi sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo. Ta pogodba ne obstaja. Če pa pritožbeno sodišče navedenemu ne bo sledilo, pa pritožba meni, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje. Prvi dve pogodbi sta bili sklenjeni na podlagi 6. točke 1. odstavka 68. člena ZJU zaradi pričakovane spremembe obsega nalog v organu in to delovno razmerje je prenehalo dan pred vstopom Republike Hrvaške v Evropsko unijo. Zato je tožba, vložena dne 14. 3. 2014, prepozna in bi jo sodišča moralo zavreči. Tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas, sklenjena za nadomeščanje javne uslužbenke B.B., je bila sklenjena zakonito. Odločitev sodišča, da je sklenjena nezakonito, je materialno pravno zmotna, saj ni upoštevalo 27. člena ZJU, po katerem se uradniki izbirajo na javnem natečaju, razen v primerih, ko je z zakonom določeno drugače. Po 1. odstavku 71. člena ZJU se z javnim uslužbencem ne sme skleniti delovnega razmerja za nedoločen čas na uradniškem delovnem mestu brez javnega natečaja. Izbira uradnika na javnem natečaju je po 2. odstavku 84. člena ZJU predpogoj za pridobitev uradniškega naziva. Javni uslužbenci, ki sklenejo delovno razmerje za določen čas, pa niso imenovani v naziv. Načelo javnega natečaja je tudi ustavno načelo, opredeljeno v 122. členu Ustave RS, ki določa, da je zaposlitev v upravnih službah mogoča samo na temelju javnega natečaja. Transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas za uradniško delovno mesto carinika preiskovalca v pogodbo o zaposlitvi za neodločen čas ne more nastopiti. Ker je javni natečaj bistveni del zaposlitvenega postopka javnega uslužbenca na uradniškem delovnem mestu, sodba pa razlogov glede tega ne vsebuje, je sodišče zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 339/17 (pravilno 14. točki 2. odstavka 339.) člena ZPP. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo v delu, ki se nanaša na pogodbi o zaposlitvi z dne 14. 6. 2010 in 29. 7. 2011, zavrže, v preostalem delu pa tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da zamudno sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala navedbe tožene stranke v pritožbi, predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane zamudne sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi izvedenega preizkusa je ugotovilo, da je zamudna sodba materialnopravno pravilna in da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zlasti ne v pritožbi očitane kršitve po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Sodba ima jasne razloge o odločilnih dejstvih, ti razlogi so zadostno obrazloženi in med seboj niso v nasprotju.

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo, ker je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za izdajo zamudne sodbe določa 318. člen ZPP. Prav tako je ugotovilo, da je izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe. Ta je bila, glede na molk organa, pravočasno vložena. Pritožbeno sodišče se s stališči sodišča prve stopnje v celoti strinja, zato v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP), le še dodaja:

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je tožba vložena prepozno v delu, ki se nanaša na prvi dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Tožnik je uveljavljal transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas že v času trajanja delovnega razmerja za določen čas. Pri toženi stranki je bil namreč zaposlen za določen čas na podlagi več pogodb in med njimi ni bilo prekinitve zaposlitve, zato tudi prvih dveh pogodb o zaposlitvi za določen čas ni izpodbijal prepozno. Po ustaljeni sodni praksi se delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, transformira v delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, že v primeru, če je v verigi pogodb, sklenjenih za določen čas, nezakonito sklenjena le ena.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno oprlo svojo odločitev na 56. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013). Zakon o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS 56/2002 in naslednji) za primer nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas nima posebnih določb, zato skladno s 1. odstavkom 5. člena istega zakona za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in kolektivne pogodbe. Iz tega razloga tudi ni mogoče uporabiti določbe 1. odstavka 71. člena ZJU, na katero se sklicuje pritožba, saj ta ne posega na področje nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas in posledic te nezakonitosti.

Materialno pravno pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da je bila tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 24. 6. 2013 (sklenjena od 1. 7. 2013 za določen čas zaradi nadomeščanja javne uslužbenke B.B. za čas njene odsotnosti do vrnitve na delo) sklenjena nezakonito. Tožnik ni nikoli nadomeščal odsotne javne uslužbenke na njenem delovnem mestu carinski svetovalec inšpektor na izpostavi C., ampak je delal enako delo kot po prejšnjih pogodbah o zaposlitvi in sicer kot carinik preiskovalec I. Ker ni nadomeščal začasno odsotne delavke, je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da pogodba o zaposlitvi št. ... z dne 1. 7. 2013 ni predmet tožbenih navedb, zato bi moralo sodišče ugotoviti, da ne obstaja. Ta pogodba o zaposlitvi je bila med strankama sklenjena 24. 6. 2013 za določen čas od 1. 7. 2013 zaradi nadomeščanja javne uslužbenke B.B. za čas njene odsotnosti med porodniškim dopustom ter dopustom za nego in varstvo otroka do vrnitve javne uslužbenke nazaj na delo do predvidoma 13. 2. 2014 (A6). Iz tožbenih navedb nedvomno izhaja, da tožnik izpodbija tudi to pogodbo o zaposlitvi, zato ni možno ugotoviti, da ta pogodba o zaposlitvi ne obstaja. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je v tem primeru sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje, pa pritožbeno sodišče toženi stranki pojasnjuje, da se zamudna sodba ne more izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 338. člena ZPP).

Glede na navedeno je pritožba tožene stranke neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo, saj je ugotovilo, da niso podani s pritožbo uveljavljani razlogi, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče je o pritožbenih stroških odločilo skladno s 1. odstavkom 165. člena ZPP. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim k odločitvi ni bistveno pripomogla (1. odstavek 155. člena ZPP).


Zveza:

ZPP člen 318, 318/1. ZDR-1 člen 56. ZJU člen 5, 5/1, 71, 71/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.09.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY5OTQ4