VDSS sklep Pdp 191/2014

Jedro

Ker je tožena stranka pravočasno odgovorila na tožbo, pošta pa je odgovor pomotoma poslala na naslov tožeče stranke, namesto na sodišče, niso bili izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. alineje drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del zamudne sodbe (točki I A in II izreka) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da tožeči stranki plača znesek 1.169.158,59 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih v izreku navedenih zneskov od datumov navedenih v izreku do plačila (točka I A izreka). Zavrnilo je, kar je tožeča stranka zahtevala več, to je plačilo zneska 53.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 6. 2010 dalje (točka I B izreka). Tožencu je naložilo, da tožeči stranki povrne stroške postopka v višini 2.644,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka).

Zoper takšno zamudno sodbo se pritožuje toženec. Navaja, da za izdajo zamudne sodbe niso bili podani pogoji iz 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami). Toženec je v roku 30 dni od prejema tožbe odgovoril na tožbo in jo priporočeno poslal po pošti dne 19. 7. 2013. Vendar odgovor zaradi napake pošte ni bil vročen sodišču prve stopnje, temveč tožeči stranki. Pošta Slovenije je z dopisom z dne 2. 12. 2013 potrdila, da pisanje po krivdi pošte ni bilo vročeno sodišču prve stopnje. Toženec predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje (toženec ne more imeti interesa za izpodbijanje zavrnilnega dela zamudne sodbe) preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Temeljni pogoj za izdajo zamudne sodbe na podlagi 1. odstavka 318. člena ZPP je, da tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo. Pravočasnost odgovora na tožbo je potrebno presojati tudi glede na določbe 1. in 2. odstavka 112. člena ZPP. Tako 1. odstavek 112. člena ZPP določa, da če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Obenem pa 2. odstavek 112. člena ZPP določa, da se šteje dan oddaje vloge na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena, če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno. Toženec je tožbo v odgovor prejel 19. 6. 2013, odgovor na tožbo pa je bil s priporočeno pošiljko ... oddan na pošti 19. 7. 2013, kakor je to razvidno iz poizvednice (priloga B10), odgovora Pošte Slovenije na poizvednico z dne 2. 12. 2013 (priloga B11) in popisa oddanih pošiljk (priloga B12). Navedeno pomeni, da je bil odgovor na tožbo priporočeno oddan na pošto ravno 30. dan od vročitve tožbe tožencu. Obenem navedeno pomeni, da je bil odgovor na tožbo pravočasen.

Res je sicer, da sodišče prve stopnje odgovora na tožbo ni prejelo v roku 30 dni od vročitve tožbe tožniku. Odgovor na tožbo je bil z vsemi prilogami namreč vročen tožeči stranki. Do tega je očitno prišlo zaradi tega, ker je toženec odgovor na tožbo pošiljal v kuverti z okencem in je med transportom prišlo do tega, da se je odgovor na tožbo premaknil toliko, da se skozi okence ni več videl naslov sodišča prve stopnje, ki je naveden v začetku odgovora na tožbo, temveč se je skozi okence videla le zadnja vrstica naslova sodišča prve stopnje, to je navedba poštne številke in kraja ter nižje natipkana opredelitev tožeče stranke, to je del zapisa „tožeča stranka: banka A. d.“ in v novi vrstici „družba B., o.p.“. Gre za slučaj za katerega toženec ne more nositi odgovornosti. Toženec je svojo obveznost izpolnil s tem, da je odgovor na tožbo pravočasno priporočeno poslal po pošti. Pošta Slovenije je s sprejemom priporočene pošiljke potrdila, da je bila ta v resnici naslovljena na sodišče prve stopnje, zato toženca ne morejo zadeti neugodne posledice dejstva, da je bil odgovor na tožbo potem vročen tožeči stranki, namesto sodišču prve stopnje. Navedeno velja ne glede na dejstvo, da je toženec k takšni napačni vročitvi „prispeval“ tudi sam s tem, da je naslov sodišča zapisal relativno visoko na odgovoru na tožbo in da je uporabil ovojnico s prozornim okencem za naslov.

Sodišču prve stopnje sicer ni možno očitati tega, da ni vedelo, da je toženec pravočasno odgovoril na tožbo, saj je za to lahko izvedelo šele potem, ko ga je po izdaji izpodbijane zamudne sodbe o tem obvestil toženec. Vendar pa je kljub temu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ta določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami ZPP izdalo zamudno sodbo. Izpodbijana zamudna sodba je bila izdana v nasprotju z določbo 1. odstavka 318. člena ZPP, saj je toženec pravočasno odgovoril na tožbo.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje, glede na to, da je toženec na tožbo pravočasno odgovoril, zadevo moralo obravnavati po vsebini.

Na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

Datum zadnje spremembe:

16.09.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 661/2021
• VDSS Sklep Pdp 169/2021
• VDS sklep Psp 748/2005