VDSS sklep Pdp 7/2014

Jedro

Nad toženo stranko je bil po vročitvi tožbe in pred iztekom 30-dnevnega roka za odgovor na tožbo začet stečajni postopek. Zato bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 205. člena ZPP postopek v tem individualnem delovnem sporu prekiniti z dnem začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, po prvem odstavku 208. člena ZPP pa bi se ta postopek lahko nadaljeval šele, ko bi ga stečajni upravitelj prevzel oziroma ko bi ga sodnik povabil naj to stori. Ker sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo, temveč je izdalo zamudno sodbo (čeprav za izdajo takšne sodbe niso bili izpolnjeni vsi pogoji iz člena 318 ZPP), je bistveno kršilo določbe postopka po 7. točki člena 339/2 ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, ki se je nanašal na izplačilo nadomestila plače za obdobje od decembra 2012 do aprila 2013 v mesečnem znesku 402,94 EUR, na izplačilo odpravnine v znesku 940,39 EUR in odškodnine v znesku 805,88 EUR po členu 112/2 Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.) ter sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2013 v znesku 219,42 EUR, vse z vtoževanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Poleg tega je naložilo toženi stranki, da tožniku povrne tudi njegove pravdne stroške v znesku 248,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz razlogov bistvene kršitve določb postopka po 7. točki člena 339/2 ZPP in predlaga pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijano zamudno sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je bila tožba toženi stranki vročena v odgovor 9. 7. 2013, da se je nad toženo stranko 8. 8. 2013 začel stečajni postopek, kar pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi 205. člena ZPP pravdni postopek v tem individualnem delovnem sporu prekiniti in ga nadaljevati šele, ko bi ga stečajni upravitelj tožene stranke prevzel oziroma ko bi ga sodnik povabil, naj to naredi. Poleg tega je sodišče prve stopnje kršilo tudi 83. člen Zakona o sodiščih, saj je tožbo vročalo toženi stranki v času sodnih počitnic in štelo, da teče procesni 30 dnevni rok za odgovor na tožbo, čeprav ta člen določa, da v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo. Zaradi tega, ker toženi stranki z nezakonitim postopanjem (brez prekinitve in poziva stečajnemu upravitelju) ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, tožena stranka uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka po 8. točki člena 339/2 ZPP. Zahteva tudi povračilo vseh pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijano zamudno sodbo izdalo, čeprav za to ni bilo izpolnjenih pogojev po 318. členu ZPP, zaradi česar je storilo bistveno kršitev določb postopka po 7. točki člena 339/2 ZPP.

Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje izpodbijano zamudno sodbo dne 12. 11. 2013 opremilo s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti. Iz navedenega potrdila izhaja, da naj bi ta sodba postala pravnomočna 6. 11. 2013, izvršljiva pa 22. 11. 2013. Na predlog tožene stranke je sodišče prve stopnje potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti omenjene zamudne sodbe s sklepom opr. št. Pd 217/2013 z dne 12. 12. 2013 razveljavilo z obrazložitvijo, da zaradi napačne vročitve zamudna sodba ni postala ne pravnomočna niti izvršljiva.

Iz podatkov spisa je nadalje razvidno, da je tožena stranka dne 9. 7. 2013 prejela tožnikovo tožbo skupaj s pozivom na odgovor in opozorilom na posledice, če tožena stranka odgovora na tožbo ne bo podala oziroma če njen odgovor na tožbo ne bo obrazložen. Ker je bila tožba toženi stranka vročena 9. 7. 2013, na podlagi člena 83/1 Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS, št. 19/94 in nadalj.) pa trajajo sodne počitnice od 15. julija do 15. avgusta, je neutemeljen pritožbeni očitek tožene stranke, da ji je bila tožnikova tožba vročena v odgovor v času sodnih počitnic. Nad toženo stranko pa je bil po vročitvi tožbe začet stečajni postopek. Iz sklepa o začetku stečajnega postopka nad pravno osebo (A6) tako izhaja, da se je 8. 8. 2013 nad toženo stranko začel stečajni postopek, da je bil za upravitelja imenovan A.A. in da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: Odvetniška pisarna B. d.o.o.. Ob upoštevanju navedenega je potrebno ugotoviti, da se je nad toženo stranko začel stečajni postopek pred iztekom 30 dnevnega roka za odgovor na tožbo, pri čemer sicer rok za odgovor na tožbo, ki je po svoji naravi procesni rok, v času sodnih počitnic ni tekel (83. člen ZS). Ob upoštevanju navedenega bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 205. člena ZPP postopek v tem individualnem delovnem sporu prekiniti z dnem začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, po prvem odstavku 208. člena ZPP pa bi se ta postopek lahko nadaljeval šele, ko bi ga stečajni upravitelj prevzel oziroma ko bi ga sodnik povabil naj to stori.

Ker sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo, temveč je izdalo zamudno sodbo (čeprav za izdajo takšne sodbe niso bili izpolnjeni vsi pogoji iz člena 318 ZPP), je bistveno kršilo določbe postopka po 7. točki člena 339/2 ZPP. Iz tega razloga je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi, izpodbijano zamudno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, tako da bo sodišče prve stopnje lahko postopalo po že omenjenima 205. oziroma 208. členu ZPP.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP, ki določa, da v primeru, če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.

Datum zadnje spremembe:

05.06.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 1173/2009
• VDSS sklep Pdp 814/2014
• VDSS sklep Pdp 445/2013