VDSS sodba Psp 450/2013

Jedro

Ker je toženka neupravičeno prejela otroški dodatek, do katerega ni bila upravičena, je neupravičeno pridobljene zneske otroškega dodatka dolžna vrniti tožnici na podlagi 190. člena OZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo odločilo, da je toženka dolžna tožnici plačati 147,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 3. 2010 do plačila v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

Zoper sodbo je vložila pritožbo toženka, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila v stečajnem postopku od leta 2009 do začetka leta 2013, kar je razvidno iz predložene dokumentacije. Če se vtoževana terjatev ne šteje v odpis, oziroma terjatev ne sodi med obveznosti, ki so se ji odpustile predlaga, da se ji omogoči odplačilo terjatve v treh obrokih in sicer prvi obrok 20. 12. 2013 in zadnji obrok 20. 2. 2014, ker ničesar nima, niti avta.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče pri izdaji zamudne sodbe ni kršilo določbe 7. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), prav tako ne drugih postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je prav tako pravilno uporabilo materialno pravo. Zamudne sodbe pa glede na 2. odstavek 338. člena ZPP zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati, saj inštitut zamudne sodbe temelji na predpostavki, da je toženec priznal tožnikove dejanske trditve oziroma, da je dejansko stanje, ki izhaja iz tožbenih navedb resnično.

V obravnavani zadevi so izpolnjeni vsi taksativno določeni pogoji iz 1. odstavka 318. člena ZPP. Vročitev tožbe toženki s pozivom na odgovor in opozorilom po določbi 277. člena ZPP (2. odstavek), je bila opravljena 14. 1. 2013. Ker toženka odgovora na tožbo ni podala v roku 30 dni, je prvostopenjsko sodišče ob pravilni ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji od 1. do 4. točke 1. odstavka 318. člena ZPP, utemeljeno izdalo zamudno sodbo.

Tožnica je v tožbi navedla vsa odločilna dejstva, iz katerih izhaja materialnopravna posledica, kot jo uveljavlja s tožbo. Prvostopenjsko sodišče je tudi pravilno uporabilo in navedlo pravno podlago, tožba je sklepčna, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica, niti s splošno znanimi dejstvi. Prav tako ne gre za nedovoljeno razpolaganje strank z zahtevkom.

Center za socialno delo A. je toženki z odločbo št. ... z dne 29. 12. 2009 priznal pravico do otroškega dodatka za otroka B.B. za obdobje od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010 v mesečnem znesku 73,60 EUR, ki se uskladi skladno z določili ZUTPG. Ker je Center za socialno delo A. po uradni dolžnosti ugotovil, da je otrok B.B. sklenil zakonsko zvezo dne 18. 6. 2009, je izdal odločbo št. ... z dne 9. 3. 2010, ki je bila vročena toženki dne 18. 3. 2010 in je postala dokončna in pravnomočna dne 3. 4. 2010. S citirano odločbo je Center za socialno delo A. odločil, da se odločba št. ... z dne 29. 12. 2009 razveljavi od dne 1. 1. 2010 in da toženka ni upravičena do otroškega dodatka za otroka B.B. od 1. 1. 2010 dalje.

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 110/06 - UPB2 in 10/08 v nadaljevanju ZSDP) v 102. členu določa, da morajo biti pogoji za pridobitev pravic po tem zakonu izpolnjeni ves čas prejemanja pravic. Vsakdo mora sporočiti centru dejstva in okoliščine oziroma vse spremembe, ki vplivajo na priznanje pravice, njihovo višino in obdobje prejemanja v 8 dneh od dneva, ko je taka sprememba nastala oziroma je zanjo izvedel. Če se ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice iz tega zakona, center začne postopek po uradni dolžnosti. Po določbi 190. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami, v nadaljevanju OZ), je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Glede na 3. odstavek 190. člena OZ nastane obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.

Ker je toženka neupravičeno prejela 147,20 EUR oziroma 2x po 73,60 EUR otroškega dodatka, do katerega ni bila upravičena na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe št. ... z dne 9. 3. 2010, je neupravičeno pridobljene zneske otroškega dodatka v višini 147,20 EUR dolžna vrniti tožnici na podlagi 190. člena OZ.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno tožbenemu zahtevku ugodilo in toženki naložilo plačilo glavnice, poleg tega pa tudi zamudne obresti od 12. 3. 2010 do plačila, v 8 dneh, to je od dneva, ko je bil nakazan zadnji neupravičeni otroški dodatek, skladno z določbo 193. člena OZ.

Ker toženka izpodbija sodbo zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče takšne razloge kot neutemeljene zavrnilo, saj kot je navedeno že uvodoma, zamudne sodbe glede na določbo 2. odstavka 338. člena ZPP, ni mogoče izpodbijati iz teh razlogov. O predlogu, da bi toženka svoj dolg poravnala v treh obrokih, pa pritožbeno sodišče ni pristojno za odločanje, ampak o takšnem predlogu lahko odloči le tožnica, oziroma je to stvar dogovora med tožnico in toženko.

Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno, v skladu z določbo 353. člena ZPP zavrnilo ter potrdilo izpodbijano zamudno sodbo.

Datum zadnje spremembe:

03.04.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 560/2013
• VDSS sodba Psp 4/2015
• VDSS sodba Psp 90/2011