VDSS sodba Psp 271/2013

Jedro

Pravdni stranki sta sklenili izvensodno poravnavo, po kateri je toženka tožeči stranki dolžna vrniti zneske prejete štipendije, ker letnika, za katerega je prejela štipendijo, ni uspešno zaključila. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna povrniti izplačani znesek, utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna tožeči stranki plačati znesek 903,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 10. 2012 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo. Toženki je tudi naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka za sodno takso v višini 34,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku 15 dnevnega roka za izpolnitev do plačila.

Zoper sodbo je pritožbo vložila toženka. Prosi za obročno odplačilo dolga.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je zamudno sodbo izdalo skladno s 318. členom ZPP, kajti toženka v zakonsko določenem roku ni odgovorila na tožbo. V zadevi so izpolnjene tudi ostale predpostavke, določene v 318. členu ZPP. Ne gre namreč za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, prav tako pa utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka oziroma s splošno znanimi dejstvi. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da sta stranki dne 7. 5. 2003 sklenili poravnavo. Iz nje izhaja ugotovitev, da je toženka tožeči stranki dolžna vrniti zneske prejete štipendije, kajti letnika, za katerega je prejela štipendijo, ni uspešno zaključila. Toženka je do sedaj plačala zgolj tri obroke v skupni višini 169,74 EUR, tako da tožeči stranki dolguje še znesek 903,78 EUR. Toženka omenjenega v pritožbi tudi ne izpodbija.

Pravna podlaga za odločitev v zadevi je podana v 1050. členu Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami) ter v 239. členu OZ oziroma glede plačila zamudnih obresti v prvem odstavku 378. člena OZ. Ker so bile izpolnjene z zakonom določene predpostavke, je torej tudi po stališču pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je toženki naložilo, da tožeči stranki plača zahtevani znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter da povrne stroške postopka.

Toženka v pritožbi zgolj uveljavlja obročno odplačilo dolga. Odločitev o morebitnem obročnem odplačilu dolga ni v pristojnosti sodišča, temveč se lahko s tovrstnim predlogom toženka direktno obrne na tožečo stranko.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

17.03.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 155/2013
• VDSS sodba Psp 66/2011
• VDSS sodba Psp 364/2013