VDSS sklep Pdp 116/2014

Jedro

Dejstvo, da ima stranka na pritožbeni stopnji pravico do odgovora na pritožbo, še ne pomeni avtomatično, da ti stroški v vsakem primeru bremenijo nasprotno stranko. Pri presoji, ali je izpolnjen objektivni kriterij potrebnosti, je potrebno izhajati iz vsebine konkretne pritožbe in odgovora nanjo. Tožnik v odgovoru na pritožbo ni navajal nobenih dejstev, ki bi pripomogli k rešitvi zadeve, zato ni upravičen do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje (V. točka izreka).

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku za obdobje od meseca aprila 2011 do vključno februarja 2012 obračunati plačo v višini 2.490,00 EUR bruto na mesec, ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezne neto zneske plač (upoštevajoč celotno izplačano neto plačo za mesec april 2011 in delno izplačano neto plačo za mesec maj 2011 v višini 750,00 EUR), skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec in pod pogoji iz potrjene prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 757/2012 z dne 29. 10. 2012 (I. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati nadure, nočne ure, praznične ure in nedeljske ure in sicer za mesec maj 2011 v višini 734,25 EUR bruto, za mesec junij 2011 v višini 581,25 EUR bruto, za mesec september 2011 v višini 2.178,80 EUR bruto, za mesec oktober 2011 v višini 1.443,85 EUR bruto, za mesec november 2011 v višini 1.941,00 EUR bruto, za mesec december 2011 v višini 1.354,70 EUR bruto, za mesec januar 2012 v višini 213,90 EUR bruto, od navedenih zneskov odvesti davke in prispevke ter tožniku izplačati neto zneske, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec in pod pogoji iz potrjene prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 757/2012 z dne 29. 10. 2012 (II. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati regrese za letni dopust za leto 2011 v bruto znesku 748,10 EUR, od tega zneska odvesti akontacijo dohodnine in tožniku izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 10. 2011 dalje in pod pogoji iz potrjene prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 757/2012 z dne 29. 10, 2012 (III. točka izreka); da je dolžna tožniku izplačati stroške prevoza in prehrane v višini 1.332,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2012 dalje in pod pogoji iz potrjene prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 757/2012 z dne 29. 10. 2012 (IV. točka izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, tožniku pa je dolžna povrniti stroške v višini 1.865,38 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila (V. točka izreka).

Zoper V. točko izreka izpodbijane zamudne sodbe tožnik vlaga pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi in prizna tožniku že priglašene stroške odgovora na pritožbo ter stroške te pritožbe. V pritožbi navaja, da sodišče tožniku ni priznalo priglašenih stroškov pritožbenega postopka - stroškov odgovora na pritožbo z dne 13. 9. 2012, ko je tožnik podal odgovor na pritožbo. Tožnik je namreč odgovor na pritožbo tožene stranke podal v skladu s pozivom sodišča in odgovor je bil potreben in nujen. Navedbe in dejstva, ki jih je tožena stranka navajala v pritožbi in glede katerih je tekel dokazni postopek v ponovljenem postopku, bi se sicer v primeru nepodaje odgovora štela za resnična. Tako bi se na primer tudi štelo za resnično, da je imela tožena stranka urejen predalčnik ter bi bila posledično vročitev nepravilna, s čemer bi odpadel pogoj za izdajo zamudne sodbe. Navedbe tožene stranke v njeni pritožbi, zoper katero je tožnik podal odgovor, so se izkazale za neutemeljene, kar je sodišče v ponovljenem postopku jasno ugotovilo. Tožena stranka je s svojo neutemeljeno pritožbo povzročila tožniku dodatne stroške pritožbenega postopka, zaradi česar ji je dolžna te stroške tudi povrniti. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožba smiselno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je vselej podana, če ima izpodbijana sodba (sklep) pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Ali je v konkretnem primeru tožnik upravičen do nagrade za podan odgovor na pritožbo ni vprašanje ugotavljanja odločilnih dejstev, temveč vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Pritožba materialno ponovno zmotno zamenjuje, da je odgovor na pritožbo potreben in nujen, in se v primeru nepodaje odgovora štejejo za resnična dejstva, ki jih zatrjuje tožena stranka v pritožbi, z odgovorom na tožbo, ki je tisto nujno procesno dejanje, ki ga tožena stranka mora opraviti, saj bi bila sicer izdana zamudna sodba. Sodišče prve stopnje je v 14. točki obrazložitve zamudne sodbe navedlo, katere priglašene stroške tožnika priznava kot potrebne. Tako je navedlo, da je priznalo v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008, ZOdvT) nagrado za postopek v višini 765,70 EUR (tar. št. 3100), nagrado za narok v ponovljenem postopku v višini 706,80 EUR (tar. št. 3102), kilometrino na relaciji A. - B. - A. v znesku 36.50 EUR (tar. št. 6002) in 22 % DDV, kar skupaj znaša 1.865,38 EUR. Sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo nagrade za odgovor na pritožbo, saj je pravilno presodilo, da odgovor na pritožbo ni doprinesel k rešitvi zadeve.

Dejstvo, da ima stranka na pritožbeni stopnji pravico do odgovora na pritožbo, še ne pomeni avtomatično, da ti stroški v vsakem primeru bremenijo nasprotno stranko. Pri presoji, ali je izpolnjen objektivni kriterij potrebnosti, je potrebno izhajati iz vsebine konkretne pritožbe in odgovora nanjo. Tožena stranka je v pritožbi v zvezi z vročitvijo tožbe v odgovor navajala okoliščine, ki so po presoji pritožbenega sodišča porajale dvom o pravilnosti vročitve tožbe v odgovor toženi stranki, zato je za razjasnitev okoliščin, predvsem glede obstoja hišnega predalčnika pri toženi stranki (ki je odločilnega pomena za ugotovitev, ali je bila vročitev opravljena pravilno), pritožbi ugodilo in zamudno sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo. Tožnik v odgovoru na pritožbo ni navajal nobenih dejstev, ki bi pripomogla k rešitvi zadeve (glede dejstva, ali je imela tožena stranka v spornem obdobju urejen predalčnik ali ne), temveč je nasprotno navajal, da se ne more izjasniti, ker tega dejstva ne pozna, zato sodišče prve stopnje pravilno stroškov odgovora na pritožbo tožniku ni priznalo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo stroške postopka tožniku na podlagi 154. in 155. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

17.03.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Psp 548/2014
• VDSS sklep Psp 635/2014
• VSL sodba I Cpg 991/2010