VDSS sodba in sklep Pdp 1085/2013

Jedro

Tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato upravičen do izplačila odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana zamudna sodba v I/5., I/6. in II. točki izreka razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču v novo sojenje.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo:

I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki:

1. iz naslova neizplačanih plač za mesec:

januar 2013 obračunati bruto znesek 797,30 EUR, odvesti predpisane davke in prispevke ter izplačati pripadajoči neto znesek, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2013 dalje do plačila,

februar 2013 obračunati bruto znesek 797,30 EUR, odvesti predpisane davke in prispevke ter izplačati pripadajoči neto znesek, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2013 dalje do plačila,

marec 2013 obračunati bruto znesek 797,30 EUR, odvesti predpisane davke in prispevke ter izplačati pripadajoči neto znesek, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2013 dalje do plačila,

april 2013 obračunati bruto znesek 797,30 EUR, odvesti predpisane davke in prispevke ter izplačati pripadajoči neto znesek, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2013 dalje do plačila;

2. iz naslova stroškov v zvezi z delom izplačati znesek 481,40 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2013 dalje do plačila;

3. iz naslova regresa za letni dopust za leto:

2011 obračunati bruto znesek 750,00 EUR, odvesti predpisani davek ter izplačati pripadajoči neto znesek, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2011 dalje do plačila,

2012 obračunati bruto znesek 770,00 EUR, odvesti predpisani davek ter izplačati pripadajoči neto znesek, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2012 dalje do plačila;

4. iz naslova odpravnine izplačati znesek 1.594,60 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 5. 2013 dalje do plačila,

5. iz naslova odškodnine obračunati znesek 1.195,95 EUR, odvesti predpisane davke in prispevke ter izplačati pripadajoči neto znesek, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 5. 2013 dalje do plačila;

6. iz naslova jubilejne nagrade za 10 let skupne delovne dobe izplačati znesek 487,20 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2012 dalje do plačila,

vse iz točke 1, 2, 3, 4, 5 in 6, v 8 dneh, pod izvršbo.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravnega postopka v znesku 485,93 EUR, na račun pooblaščenca odvetnika A.A., št. ... pri banki B. d.d., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev (8 dni), pod izvršbo.

Tožena stranka podaja pritožbo zoper zamudno sodbo in navaja, da jo izpodbija v celoti. Tožena stranka po skrbnem pregledu dokumentacije prejete s strani sodišča ugotavlja, da plač in stroškov v zvezi z delom res ni izplačevala ob pogodbeno določenem roku. Priznava plačilo plač za februar, marec ter april, plačo za mesec januar pa so poravnali delno. Se pa ne strinja zlasti z odločitvijo, da tožniku dolgujejo tudi odpravnino in odškodnino.

Tožnik podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožene stranke ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi odločitev sodišča prve stopnje. Tožnik ocenjuje, da je pritožba tožene stranke v celoti neutemeljena, pri čemer sama tožena stranka priznava, da tožniku dolguje plačilo plače od februarja do marca 2013. Tožena stranka s predloženim dokazilom o delnem plačilu plač v znesku 300,00 EUR prepozna. Sicer pa iz samega dokazila niti ne izhaja, da gre za delno plačilo plače za januar 2013. Tožena stranka v pritožbi priznava, da je tožnik podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi zakonskega določenega roka ter po predpisanem postopku, torej je nedvomno upravičen do odpravnine in odškodnine.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 69/2005, 90/2005, 52/2007, 73/2007, 45/2008) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče storilo bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je delno izdalo zamudno sodbo v nasprotju za določbami ZPP iz razlogov v nadaljevanju.

ZPP v 1. odstavku 318. člena določa, da če tožena stranka v roku 30 dni ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor;

- da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP);

- da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi;

- da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Pasivnost toženca je torej eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ocenjuje pa se kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. V postopku za izdajo zamudne sodbe zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Zamudna sodba v našem pravnem sistemu je zasnovana na sistemu afirmativne litiskontestacije, kar pomeni, da se pasivnost tožene stranke razlaga kot priznanje navedb in trditev tožeče stranke oziroma strinjanje z dejansko podlago tožeče stranke kot je navedena v tožbi. Tako temelji na fikciji, da tožena stranka priznava vsa dejstva, navedena v tožbi. Drugače pa je pri uporabi prava, kar pomeni, da mora sodišče ob upoštevanju procesnih pravil materialno pravo uporabiti na tak način, kot takrat, kadar gre za kontradiktorno sodbo, kar pa sodišče v predmetni zadevi delno ni storilo.

Ni utemeljena pritožbena navedba, da je tožena stranka delno že izplačala plače in stroške v zvezi z delom, saj se zamudna sodba na podlagi določil 2. odstavka 338. člena ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer pa bo tožnik navedene ugovore lahko uspešno uveljavljal v morebitnem izvršilnem postopku. Tako je odločitev glede plačila plač, stroškov med delom in v zvezi z delom in izplačila regresov za letni dopust pravilna in je pritožba neutemeljena.

Neutemeljena je pritožba glede izplačila odpravnine v višini 1.594,60 EUR, saj je tožnik podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določilih 112. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 - 103/2007 - ZDR) in je tako upravičen do izplačila odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, torej glede na delovno dobo in višino plače pri delodajalcu skupaj 1.594,60 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9. 5. 2013 dalje, do plačila.

Po preizkusu po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena v delu glede izplačila odškodnine v znesku 1.195,95 EUR ter glede izplačila jubilejne nagrade v znesku 487,20 EUR. V tem delu je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Ugotoviti je namreč, da sodišče v tem delu odločitve sploh sodbe ni obrazložilo, čeprav kot navedeno, mora sodišče ob upoštevanju procesnih pravil materialno pravo uporabiti na tak način, kot takrat, kadar gre za kontradiktorno sodbo, torej mora svojo odločitev tudi obrazložiti, kar pa sodišče v tem delu ni storilo. Tako pritožbeno sodišče sodbe v tem delu (I/5. in I/6. točka izreka) ni moglo preizkusiti.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ugotoviti, ali so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe tudi glede dela tožbenega zahtevka, v zvezi s katerim je bila zamudna sodba razveljavljena in pri tem svojo odločitev jasno obrazložiti tako glede uporabe določil materialnega prava kot tudi glede svojih dejanskih ugotovitev izhajajoč pri tem iz navedb tožnika v tožbi.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka, o katerih bo moralo sodišče odločati v ponovljenem postopku.

Datum zadnje spremembe:

17.03.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba in sklep Pdp 889/2013
• VDSS sodba in sklep 1096/2013
• VDSS sodba Pdp 886/2013