<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba Pdp 997/2013

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2013:PDP.997.2013
Evidenčna številka:VDS0011311
Datum odločbe:07.11.2013
Senat:Samo Puppis (preds.), Jelka Zorman Bogunovič (poroč.), Sonja Pucko Furman
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:zamudna sodba - plača - obveznost plačila - prispevki za socialno varnost - davki - bruto - neto

Jedro

Toženec bo moral od bruto zneska, ki je bil tožniku dosojen iz naslova plače, plačati dohodnino in prispevke v višini, kot bo izhajala iz davčnih predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek plačila plače za sporni mesec bo zato tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal po plačilu akontacije dohodnine in prispevkov, po stopnji, kakršna bo veljala v času dejanskega izplačila dosojenega zneska.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del zamudne sodbe v točki I/1 izreka v delu, ki se nanaša na plačilo plače za mesec februar 2011 delno spremeni tako, da se v tem delu glasi:

„I. Toženec je dolžan tožniku plačati:

1. po obračunu bruto plače za mesec februar 2011 v mesečni višini 832,44 EUR in odvodu prispevkov ter akontacije dohodnine neto znesek skupaj z zakonskimi obrestmi, ki tečejo od 15. 3. 2011 do plačila, višji oziroma drugačen tožbeni zahtevek pa se zavrne.“

2. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu (točka I/2 izreka v delu, ki se nanaša na plačilo stroškov v zvezi z delom za januar in februar 2011) potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z zamudno sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da je tožniku dolžan plačati iz naslova plač za mesece november in december 2010 ter januar 2011 bruto zneske po 832,44 EUR mesečno ter od njih odvesti ustrezne prispevke in dajatve in tožniku izplačati neto zneske v mesečni višini po 585,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. dne v mesecu za znesek preteklega meseca do plačila (točka I/1 izreka); stroške v zvezi z delom za mesece november in december 2010 ter januar in februar 2011 v mesečnih neto zneskih po 264,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15 dne v mesecu za znesek iz preteklega meseca do plačila (I/2 izreka); regres za letni dopust za leto 2010 v bruto znesku 735,00 EUR ter tožniku po odvodu davka izplačati neto znesek v višini 524,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2010 dalje do plačila (točka I/3 izreka); odpravnino, ki po plačilu ustreznih prispevkov oziroma dajatev od bruto zneska 744,00 EUR znaša neto 529,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 3. 2011 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo (točka I/4 izreka). Toženi stranki je tudi naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške v znesku 310,25 EUR v 15 dneh od prejema sodbe, za primer zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila (točka II izreka).

Toženec se pravočasno z laično pritožbo pritožuje zoper odločitev pod točko I/1 in I/2 zamudne sodbe in sicer v delu, ki se nanaša na plačo za mesec februar 2011 in stroške v zvezi z delom za mesec januar in februar 2011. Navaja, da je bil tožnik pri njem zaposlen do 23. 2. 2011 in ne do 1. 3. 2011, saj se mu je odpovedni rok, ki je začel teči 3. 1. 2011, iztekel s 3. 2. 2011. V času odpovednega roka je bil ves čas na dopustu in mu zato ne pripadajo stroški v zvezi z delom.

Pritožba je delno utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) je pritožbeno sodišče zamudno sodbo v izpodbijanem delu preizkusilo v mejah preizkusa po uradni dolžnosti, tako da je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Vse pritožbene navedbe tožene stranke se nanašajo na uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pa 2. odstavek 338. člena ZPP izrecno določa, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče ne more upoštevati pritožbenih navedb o tem, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen le do 3. 2. 2011 in da je v času odpovednega roka (od 3. 1. 2011 do 3. 2. 2011) koristil letni dopust ter mu zato plača za februar 2011 in potni stroški za januar in februar 2011 ne pripadajo.

Navedeno pomeni, da je izpodbijani del zamudne sodbe potrebno preizkusiti le še glede obstoja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in glede pravilne uporabe materialnega prava.

Toženec ni odgovoril na tožbo, ki mu je bila pravilno vročena v odgovor, zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni tudi preostali pogoji, ki jih določa 318. člen ZPP, zakonito izdalo izpodbijano zamudno sodbo. Prvi odstavek 318. člena ZPP namreč določa, da sodišče izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in so izpolnjeni naslednji pogoji:

- da je tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor;

- da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati;

- da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi;

- da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Kadar tožena stranka ne odgovori na tožbo se šteje, da so vsa dejstva, navedena v tožbi, resnična. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje moralo šteti, da je res tudi to, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen do 1. 3. 2011, kar je navedel v tožbi. Posledično ni možno upoštevati toženčevega zatrjevanja, da je tožniku delovno razmerje pri tožencu prenehalo 3. 2. 2011, kakor tudi ne zatrjevanja, da je bil tožnik v času teka odpovednega roka na dopustu.

Tožnik s tožbo zahteva plačilo plač za meseca november in december 2010 ter januar in februar 2011, povračilo stroškov v zvezi z delom za isto obdobje kot zahteva plačilo plač, plačilo regresa za letni dopust za leto 2010 in plačilo odpravnine. To je zahtevek, s katerim stranke lahko razpolagajo. Izpolnjen je tudi nadaljnji pogoj, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Tožnik v tožbi navaja, da je bil zaposlen pri toženi stranki do 1. 3. 2011 ter da v obdobju od novembra 2010 do 1. 3. 2011 pri toženi stranki ni prejel plač, stroškov prevoza na delo in z dela, regresa za letni dopust za leto 2010 in odpravnine, ki je bila dogovorjena s toženo stranko. Iz takšnih navedb pa izhaja vtoževana posledica, to je dolžnost plačila plač, stroškov v zvezi z delom, regresa za letni dopust in odpravnine. Izpolnjen je tudi zadnji od zahtevanih pogojev, to je, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik. Tožnik je tožbi priložil le pogodbo o zaposlitvi z dne 10. 11. 2006 in redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 3. 1. 2011, iz katere pa ne izhaja, kdaj je bila tožniku vročena.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku dosodilo vtoževani znesek plače za mesec februar 2011 v bruto višini. Tožnik je upravičen obračuna do plače, dogovorjene v 12. členu pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 11. 2006, v bruto znesku 832,44 EUR. Po 50. členu Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (KPOP, Ur. l. RS, št. 73/2008 in naslednji) je upravičen do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela za dneve prisotnosti najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza, če pa ta ni organiziran pa do kilometrine najmanj v višini 0,18 EUR oziroma v vsakokratni višini po Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se na vštevajo v davčno osnovo, za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem po pogodbi o zaposlitvi in sedežem delodajalca. Ker na relaciji A. - B. ni javnega prevoza, je tožnik upravičen do kilometrine.

Sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku dosodilo tudi po višini opredeljen neto znesek plače za mesec februar 2011. Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska plače, se v skladu z 2. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2, Ur. l. RS, 117/2006 s spremembami) ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. Enako velja tudi za obračun in plačilo davkov in prispevkov. Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in zaposlovanje v skladu z zakoni, na podlagi katerih so ti prispevki uvedeni, določa Zakon o prispevkih za socialno varnost – ZPSV (Ur. l. RS, št. 5/96 s spremembami). Navedeno pomeni, da bo moral toženec od bruto zneska, ki je bil tožniku dosojen, plačati dohodnino in prispevke v višini, kot bo izhajala iz davčnih predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek plačila plače za mesec februar 2011 bo zato tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal po plačilu akontacije dohodnine in prispevkov, po stopnji, kakršna bo veljala v času dejanskega izplačila dosojenega zneska.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alinee 358. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in zamudno sodbo v izpodbijanem delu delno spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek za plačilo po višini opredeljenega neto zneska plače za februar 2011. V tem delu je bila namreč tožnikova tožba nesklepčna, te nesklepčnosti pa tožnik ne bi mogel odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru vtoževanega tožbenega zahtevka.

Na podlagi 353. člena ZPP je pritožbeno sodišče v preostalem pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu (plačilo stroškov v zvezi z delom za januar in februar 2011) potrdilo zamudno sodbo, saj je ugotovilo, da niso podani s pritožbo uveljavljani razlogi, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.


Zveza:

Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 50. ZDR člen 42. ZDoh-2 člen 2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.12.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYxMDA3