VDSS sodba Pdp 875/2013

Jedro

Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo in ne oporeka tožbenemu zahtevku, se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane zato, ker jim tožena stranka ni pravočasno (v odgovoru na tožbo) oporekala. Zato v nadaljnjem postopku, to je v pritožbi, domnevne netočnosti in neresničnosti v tožbi navedenih dejstev ne more uspešno uveljavljati niti dokazovati, da je svoje obveznosti poravnala. Ker v pritožbi ni mogoče oporekati niti temelju niti višini vtoževanih terjatev niti ugovarjati, da so obveznosti poravnane, pa tudi naknadno, šele v pritožbenem postopku predloženih dokazov ni mogoče upoštevati. Zamudna sodba se namreč iz pritožbenega razloga zmotnega in nepopolnega dejanskega stanja ne more izpodbijati, ker to ni dopustno glede na določbo 2. odstavka 338. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je prvostopenjsko sodišče naložilo toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki:

- obračunati in plačati plačo za mesece od avgusta 2012 do novembra 2012 v višini 800,00 EUR bruto mesečno, obračunati davke in prispevke in tožeči stranki nakazati na TRR neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih zneskov, to je od 18. dne v mesecu za pretekli mesec, do plačila (I. točka izreka sodbe);

- obračunati in izplačati sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2012 v bruto višini 266,67 EUR in po plačilu davka izplačati neto znesek 234,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2012 do plačila (II. točka izreka sodbe);

- obračunati in izplačati opravljene „več ure“ za mesec avgust 2012 v bruto znesku 305,90 EUR, za mesec september 2012 v bruto znesku 62,10 EUR in za mesec november 2012 v bruto znesku 225,40 EUR, od bruto zneskov plačati davke in prispevke ter neto zneske nakazati na TRR tožeče stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih zneskov, to je od 18. dne v mesecu za pretekli mesec, do plačila (III. točka izreka sodbe);

- plačati stroške postopka v znesku 272,64 EUR v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila (IV. točka izreka sodbe).

Zoper navedeno zamudno sodbo se pritožuje tožena stranka, smiselno iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je tožeča stranka v tožbi zamolčala nekatera dejstva, ker si poskuša neupravičeno pridobiti tožbeni znesek. Tožeča stranka je bila kot eden od delavcev ekipe podjetja A d.o.o. v drugi polovici leta 2012 napotena na delovišče v Nemčijo, kjer je opravljala delo za naročnika del B., ki za opravljeno delo toženi stranki že od začetka ni plačeval računov, zato je tožena stranka z veliko težavo plačevala svoje delavce. Prispevki za avgust 2012 so bili za tožečo stranko plačani, tožeča stranka pa je s strani naročnika direktno prejela nekatera plačila za opravljeno delo, kar dokazuje tudi dopis odvetnika z dne 11. 2. 2013. Zaradi nedovoljenega sprejemanja denarja in neplačevanja računov s strani naročnika je tožena stranka tožeči stranki odredila prenehanje dela na delovišču, vendar tožeča stranka tega ni spoštovala in je bilo očitno, da ji za delo plačuje nekdo drug, medtem pa je ohranila status zaposlenega pri A. d.o.o. Posledično tožena stranka ni nikoli dosegla plačila svojih računov, tožeča stranka pa sedaj zahteva plačilo še od tožene stranke. Tožena stranka je 23. 12. 2012 podala tožniku izredno odpoved delovnega razmerja. Od tožeče stranke je pisno zahtevala, naj predloži podatke, koliko denarja je tožnik prejel v imenu tožene stranke, vendar se tožnik na poziv ni odzval. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka ter združitev zadeve še z dvema podobnima zadevama, glede katerih je postopek v teku.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, zlasti ne kršitve iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo. Glede na dejansko stanje, ki izhaja iz tožbenih navedb, je prvostopenjsko sodišče sprejelo tudi materialnopravno pravilno odločitev.

Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno izdalo zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 318. členu ZPP. Toženi stranki je bila tožba pravilno vročena v odgovor, vendar v roku iz 277. člena ZPP na tožbo ni odgovorila, čeprav jo je sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 277. člena ZPP opozorilo na posledice v primeru, da ne bo odgovorila na tožbo v danem roku. Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo in ne oporeka tožbenemu zahtevku, se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane zato, ker jim tožena stranka ni pravočasno (v odgovoru na tožbo) oporekala. Zato v nadaljnjem postopku, to je v pritožbi, domnevne netočnosti in neresničnosti v tožbi navedenih dejstev ne more uspešno uveljavljati niti dokazovati, da je svoje obveznosti poravnala. Ker v pritožbi ni mogoče oporekati niti temelju niti višini vtoževanih terjatev niti ugovarjati, da so obveznosti poravnane, pa tudi naknadno, šele v pritožbenem postopku predloženih dokazov ni mogoče upoštevati. Zamudna sodba se namreč iz pritožbenega razloga zmotnega in nepopolnega dejanskega stanja ne more izpodbijati, ker to ni dopustno glede na določbo 2. odstavka 338. člena ZPP, iz pritožbenih navedb pa izhaja, da tožena stranka uveljavlja zlasti ta pritožbeni razlog.

Sodišče presoja sklepčnost tožbe na podlagi predpostavke, da so trditve v tožbi resnične. Iz tožbenih navedb je jasno razvidno, katere terjatve iz delovnega razmerja tožeča stranka uveljavlja s tožbo in v kakšni višini, ker tožena stranka svojih obveznosti iz delovnega razmerja ni poravnala. Pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 3. točke 1. odstavka 318. člena ZPP je torej izpolnjen. Izpolnjen pa je tudi dodatni pogoj iz 4. točke 1. odstavka istega člena ZPP, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka ali z dejstvi, ki so splošno znana, saj med tožbenimi navedbami in predloženimi dokazi ni nikakršnega nasprotja. Izpodbijana zamudna sodba je tudi materialnopravno pravilna in v skladu s predpisi, ki jih je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe navedlo kot pravno podlago za svojo odločitev.

Tožeča stranka je v obravnavni zadevi, kot izhaja iz dejanskih ugotovitev v izpodbijani zamudni sodbi, zahtevala plačilo neizplačanih plač, sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2012 ter plačilo za delo preko polnega delovnega časa („več ure“). Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku, ker je iz tožbenih navedb ugotovilo, da tožena stranka svojih obveznosti do tožeče stranke ni poravnala. Pri svoji odločitvi se je oprlo na pravilno pravno podlago, zlasti na določbe 131. in 132. ter 42. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami in dopolnitvami). Pravilna in skladna z zakonom je tudi odločitev o zakonskih zamudnih obrestih.

Kot je že navedeno, se zamudna sodba ne more izpodbijati iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa tudi dokazov, predloženih šele v pritožbenem postopku, ni mogoče upoštevati. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka uveljavlja ta pritožbeni razlog. Če je tožena stranka terjatve, o kateri je bilo razsojeno z zamudno sodbo, v resnici poravnala (v pritožbi omenja plačilo prispevkov za avgust 2012), bo lahko to uveljavljala v morebitnem postopku izvršbe v zvezi z navedeno sodbo.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

02.12.2013

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Pdp 649/2017
• VDSS sodba Pdp 1030/2011
• VDSS sodba Pdp 828/2013