VDSS sodba Pdp 828/2013

Jedro

Tožnik je bil v spornem obdobju zaposlen pri toženi stranki. Delovno razmerje mu je prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka mu ob prenehanju delovnega razmerja ni izplačala odpravnine, regres za letni dopust, plače in prevoznih stroškov ter stroškov prehrane, zato je njegov zahtevek na plačilo teh terjatev utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo odločilo: tožena stranka je dolžna tožniku plačati odpravnino v znesku 1.631,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 2. 2013 dalje do plačila (I. izreka); tožena stranka je dolžna tožniku plačati regres za letni dopust za leto 2012 v znesku 640,97 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2012 dalje do plačila, akontacijo dohodnine v znesku 122,09 EUR pa nakazati Davčni upravi RS (II. izreka); tožena stranka je dolžna tožniku plačati regres za letni dopust za leto 2013 v znesku 54,85 EUR neto do 2. 7. 2013, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, po poteku tega roka dalje, akontacijo dohodnine v znesku 10,45 EUR pa nakazati davčni upravi, zavrnilo pa je zakonske zamudne obresti od 1. 2. 2013 do 2. 7. 2013 (III. izreka); tožena stranka je dolžna v korist tožnika, za čas od 1. 10. 2012 do 31. 12. 2012, plačati davčni upravi RS znesek 865,41 EUR prispevkov in 386,76 EUR akontacije dohodnine (IV. izreka); tožena stranka je dolžna tožniku plačati neto plačo za januar 2013 v znesku 890,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2013 dalje, Davčni upravi RS pa prispevke in akontacijo dohodnine v znesku 415,17 EUR (V. izreka); da je tožena stranka dolžna tožniku plačati stroške za prehrano za januar 2013 v znesku 64,00 EUR in za prevoz v znesku 115,20 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2013 dalje do plačila, v presežku za 2,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (VI. izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 365,54 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VII. izreka).

Zoper zamudno sodbo je vložila pritožbo tožena stranka, ki je navedla, da so do izdaje zamudne sodbe tožeči stranki že poravnali prispevke za mesec oktober, november in december 2012, ki so jih nakazali na davčni urad in sicer 865,41 EUR prispevkov ter 386,76 EUR akontacij dohodnine ter izplačali januarsko plačo ter prispevke in akontacijo dohodnine za januar 2013. Tožena stranka je še navedla, da so torej tožniku dolžni le 3.442,12 EUR in ne 5.199,57 EUR, kot je navedeno v zamudni sodbi.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Vse pritožbene navedbe se dejansko nanašajo na uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pa 2. odstavek 338. člena ZPP izrecno določa, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče ne more upoštevati pritožbenih navedb, da je tožena stranka že poravnala prispevke za mesec oktober, november in december 2012 in sicer 865,41 EUR ter 386,76 EUR akontacije dohodnine ter januarsko plačo in prispevke ter akontacijo dohodnino od januarske plače in bo tožena stranka navedeno lahko ugovarjala v morebitnem izvršilnem postopku.

Tožena stranka ni odgovorila na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni tudi preostali pogoji, ki jih določa 318. člen ZPP zakonito izdalo izpodbijano zamudno sodbo. ZPP v 1. odstavku 318. člena namreč določa, da sodišče izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in so izpolnjeni naslednji pogoji:

- da je tožba pravilno vročena toženi stranki v odgovor;

- da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati;

- da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedeni v tožbi;

- da dejstva, na katere se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Tožnik je s tožbo zahteval plačilo odpravnine, regres za letni dopust za leto 2012 in 2013 ter plačo in stroške za prehrano in prevoz za januar 2013, kar gre za zahtevek, s katerim stranke lahko razpolagajo. Izpolnjen je tudi nadaljnji pogoj, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Tožnik v tožbi navaja, da je bil v spornem obdobju zaposlen pri toženi stranki ter mu je dne 31. 1. 2013 delovno razmerje prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tožena stranka pa mu ob prenehanju delovnega razmerja ni izplačala odpravnine, regres za letni dopust za leto 2012 in 2013, plače in prevoznih stroškov ter stroškov prehrane za januar 2013.

Kadar tožena stranka ne odgovori na tožbo se šteje, da je res vse, kar je navedeno v tožbi. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je pravna podlaga za tožbeni zahtevek iz naslova odpravnine podana v 109. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 42/2002 in nasl.), ki v 1. odstavku določa, da je delodajalec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga dolžan delavcu izplačati odpravnino. Po 2. alineji 2. odstavka 109. člena ZDR pripada delavcu odpravnina v višini ¼ osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 5 let. Pravilno pa je sodišče prve stopnje uporabilo materialno pravo tudi, ko je tožniku dosodilo vtoževano plačo za januar 2013 ter stroške prehrane in potne stroške za mesec januar 2013 na podlagi 126., 127., 130. in 134. člena ZDR ter ko je toženi stranki naložilo, da je dolžna Davčni upravi RS plačati prispevke in akontacijo dohodnine v skladu z Zakonom o prispevkih za socialno varnost (ZPSV; Ur. l. RS, št. 5/96 in nasl.) in Zakonom o dohodnini (ZDoh-2; Ur. l. RS, št. 117/2006 in nasl.).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo.

Datum zadnje spremembe:

27.11.2013

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba in sklep Pdp 889/2013
• VDSS sodba Pdp 594/2011
• VDSS sodba Pdp 821/2011