VDSS sklep Pdp 774/2013

Jedro

Vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga tožniku je bila opravljena v skladu z določbami ZPP, ki se glede na 87. člen ZDR uporablja tudi v primeru vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu. Ta vročitev je bila opravljena skladno s členom 87/2 ZDR, ki določa, da delavcu redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalec vroči osebno, praviloma v prostorih delodajalca oziroma na naslov, določen v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov. Ker je tožnik redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v prostorih delodajalca sprejel (in jo prebral), čeprav ni želel podpisati njenega prejema, sta delavca tožene stranke, ki sta tožniku to redno odpoved vročala, v skladu s členom 149/3 ZPP sestavila zapisnik o poteku vročanja, zato je potrebno šteti, da je bila vročitev opravljena s tem dnem. Ker je tožnik tožbo za ugotovitev nezakonitosti in za razveljavitev te redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (posledično je uveljavljal tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek) vložil pri prvostopenjskem sodišču po izteku 30-dnevnega roka iz člena 204/3 ZDR, jo je potrebno kot prepozno zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožnika, ker je ugotovilo, da jo je vložil po izteku 30-dnevnega roka, ki ga določa člen 204/3 Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.).

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo do tega, da je tožnik izpovedal, da je odpoved res prebral, prejema pa ni podpisal, ker jo je hotel vzeti samo na vpogled za dva dni, da bi jo dal pregledati komu drugemu oziroma pravniku. To pa mu ni bilo dovoljeno. Tožnik prejema pisanja ni odklonil, saj zgolj ni hotel podpisati vročilnice, tako da je bila vročitev opravljena v nasprotju s 144. členom ZPP. Na vročilnici je bilo tudi zabeleženo, da lahko tožnik redno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejme v 15 dneh na oglasni deski tožene stranke, oziroma po predhodnem dogovoru z varnostnim managerjem A.A.. Vročanje preko oglasne deske pa je namenjeno le delavcem, ki nimajo stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Prvostopenjsko sodišče je tudi štelo, da je bila vročitev opravljena na tožnikovem delovnem mestu, čeprav je bil tožnik tega dne odsoten z dela zaradi koriščenja letnega dopusta. Tožnik je med koriščenjem letnega dopusta na poziv A.A. spornega dne sicer prišel k toženi stranki, vendar pa mu tožena stranka sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kljub temu ne bi smelo vročati, saj tožnik tistega dne zaradi letnega dopusta dela ni opravljal.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev tožnikove pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo niti bistvene kršitve določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja tožnik, niti preostalih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in da je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo tudi materialnopravno pravilno odločitev.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov (zaslišanje tožnika in prič A.A. ter B.B., prečitanje listinskih dokazov, ki sta jih v spis vložili stranki) ugotovilo, da je tožena stranka tožniku redno odpoved iz krivdnega razloga z dne 11. 10. 2012 (A6) vročila dne 12. 10. 2012. Ker je tožnik tožbo za ugotovitev nezakonitosti in za razveljavitev te redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (posledično je uveljavljal tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek) vložil pri prvostopenjskem sodišču šele 16. 11. 2012, torej po izteku 30-dnevnega roka iz člena 204/3 ZDR, jo je kot prepozno zavrglo. Zaključilo je, s tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče, da je bila tožniku vročitev sporna redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi opravljena že 12. 10. 2012. Tega dne sta namreč tožniku dva delavca tožene stranke, A.A. in B.B., v prostorih tožene stranke vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tožnik je to odpoved sprejel, jo prebral (kar je po izpovedbah prič trajalo kar nekaj časa), vendar vročitve te redne odpovedi ni želel podpisati, saj je hotel, da mu tožena stranka to odpoved da na vpogled za dva dni (da bi jo pokazal še komu drugemu, npr. pravniku). Tožena stranka s tem njegovim predlogom ni soglašala, tožnik pa odpovedi ni hotel prevzeti, kar sta delavca tožene stranke tudi zabeležila v zapisniku z dne 12. 10. 2012 (B1) in kar dejansko izhaja tudi iz izpovedb tožnika in zaslišanih prič. Ker tožnik tega dne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni odnesel s seboj, niti ni podpisal prevzema, mu je bilo s strani tožene stranke pojasnjeno, kje se bo ta odpoved nahajala oziroma kje jo lahko dvigne v 15 dneh (na oglasni deski pri toženi stranki, pri varnostnem managerju A.A.). Zapisnik o vročanju sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (B1) vsebuje podatke o datumu in uri vročanja, razlog, zakaj tožnik te odpovedi ni hotel prevzeti in podatke o tem, kje se bo odpoved nahajala. Tožnik je to redno odpoved dne 22. 10. 2012 tudi fizično prevzel pri A.A. (B2, izpovedba tožnika in A.A.) in sicer v navzočnosti predstavnika sindikata.

Glede na zgoraj opisani potek dogodkov pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga tožniku opravljena v skladu z določbami ZPP, ki se glede na 87. člen ZDR uporablja tudi v primeru vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu. Ta vročitev je bila opravljena skladno s členom 87/2 ZDR, ki določa, da delavcu redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalec vroči osebno, praviloma v prostorih delodajalca oziroma na naslov, določen v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov. Ker je tožnik sporno redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v prostorih delodajalca sprejel (in jo prebral), čeprav ni želel podpisati njenega prejema, sta delavca tožene stranke, ki sta tožniku to redno odpoved vročala, v skladu s členom 149/3 ZPP sestavila zapisnik o poteku vročanja (B1), zato je potrebno šteti, da je bila vročitev opravljena s tem dnem, torej 12. 10. 2012. Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da bi bilo potrebno tudi v primeru, če bi prišlo do kršitev pravil o vročanju, na podlagi člena 139/6 ZPP šteti, da je tožnik redno odpoved prejel 12. 10. 2010, ko mu je bila ta odpoved dejansko vročena in ko jo je tožnik tudi prebral (kar med strankama ni bilo sporno).

Tožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki člena 339/2 ZPP, ker se ni opredelilo do njegove trditve, da prevzema redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni podpisal zato, ker jo je hotel na vpogled za dva dni, z namenom, da bi jo pokazal komu drugemu ali pravniku. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa namreč zaključilo, s tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče, da okoliščine, s katerimi je tožnik opravičeval odklonitev podpisa vročilnice o prevzemu sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, niso odločilnega pomena za pravilnost samega vročanja te odpovedi. Tožnik je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi sprejel, jo prebral, dokazila o vročitvi pa ni hotel podpisati, ker mu tožena stranka ni želela omogočiti roka dveh dni, da bi tožnik to redno odpoved pokazal še tretji osebi. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da 144. člen ZPP določa ravnanje vročevalca v primeru, če naslovnik brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja (torej ko vročitev pisanja odkloni), v postopku pa je bilo ugotovljeno, da je tožnik pisanje (redno odpoved pogodbe o zaposlitvi) sprejel, jo prebral, vendar pa je ni odnesel s seboj. Glede na navedeno je tožena stranka pojasnila tožniku tudi, kje bo lahko to redno odpoved dvignil (kar je tožnik tudi storil dne 22. 10. 2012). Dejstvo, da je bil tožnik obveščen, da lahko odpoved prevzame v 15-ih dneh po 12. 10. 2012, bodisi na oglasni deski pri toženi stranki oziroma po predhodnem dogovoru z A.A. (tožnik jo je 22. 10. 2012 prevzel pri A.A.), ne pomeni, da je tožena stranka tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi vročala preko oglasne deske, kot to zmotno zatrjuje tožnik. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba tožnika, da mu tožena stranka te odpovedi ne bi smela vročati v prostorih delodajalca, ker je bil tožnik tega dne (torej 12. 10. 2012) na koriščenju letnega dopusta. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi vročila v prostorih tožene stranke (kar med strankama niti ni bilo sporno) je nepomembno, da je bil tožnik tega dne, ko mu je tožena stranka redno odpoved pogodbe o zaposlitvi vročila, formalno na koriščenju letnega dopusta. Noben predpis namreč ne določa, da lahko delodajalec delavcu vroči odpoved pogodbe o zaposlitvi v prostorih delodajalca le v dneh, ko delavec pri njem dejansko opravlja delo.

Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških obeh strank ni odločalo, ker jih nista priglasili.

Datum zadnje spremembe:

27.11.2013

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 858/2018
• VDSS sklep Psp 369/2011
• VDSS sklep Psp 400/2014