VDSS sklep Pdp 515/2013

Jedro

Tožena stranka se je odjavila s stalnega prebivališča na naslovu, na katerem ji je bila poskušena vročitev tožbe, zaradi preselitve na Hrvaško. Zato ni mogoče šteti, da je bila vročitev pravilno opravljena, saj je vročevalec ravnal napačno, ko je opravil vročitev po določbah 142. člena ZPP, ki opredeljujejo obveznosti vročevalca v primeru, če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben. Vročevalec bi moral v primeru, če bi dobil informacijo o odsotnosti oziroma preselitvi naslovnika – tožene stranke na drug naslov, ravnati v skladu z določbami 143. člena ZPP, saj je očitno šlo za primer iz 2. odstavka tega člena (ker toženka v spornem času na naslovu, na katerem naj bi se opravila vročitev, dejansko ni prebivala oz. se je preselila). Sodno pisanje pa bi bilo potrebno vročati na naslov tožene stranke na Hrvaško, na katerem je tožena stranka v spornem času imela prijavljeno prebivališče. Ker vročitev tožbe v odgovor ni bila pravilno opravljena, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo naložilo toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki plačati 46.825,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2012 dalje do plačila (I. točka izreka sodbe) ter stroške postopka v znesku 910,50 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila (II. točka izreka sodbe).

Zoper navedeno zamudno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi, ki naj jo sodišče prve stopnje prvenstveno obravnava kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno pa kot pritožbo, predlaga, da se izpodbijana zamudna sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču z navodilom, da toženi stranki ponovno vroči tožbo in ji dopusti možnost odgovora v zakonskem roku. Navaja, da vse do prejema zamudne sodbe dne 14. 3. 2013 tožena stranka ni bila seznanjena z obstojem predmetne pravde. Dne 7. 12. 2012 se je namreč toženka odjavila s stalnega prebivališča Ulica A. 44, B., na katerega ji je bila dne 13. 12. 2012 poskušena vročitev tožbe. Vročevalec je na vročilnici zabeležil, da naslovnik nima „HP“, kar je toženki nerazumljivo, verjetno je želel zabeležiti, da toženka tam nima stalnega prebivališča. Tožena stranka se je dne 7. 12. 2012 odjavila s stalnega prebivališča, ker se je namenila stalno prebivati na naslovu C. št. 32, D., Republika Hrvaška, kar je prijavila na upravni enoti in to navedla kot naslov za posredovanje pošte. Na navedeni naslov se je prijavila z namenom, da bi v D. (Hrvaška) lahko dobila stalno zaposlitev, kar se je v nadaljevanju izjalovilo in se je bila primorana vrniti nazaj na prvotni naslov, kjer se je ponovno prijavila 1. 2. 2013. Čeprav se je tožena stranka skladno s predpisi odjavila s svojega stalnega prebivališča in prijavila novi naslov za prejem pošte, je sodišče očitno poskušalo vročiti sodno pošiljko na naslov, kjer je tožena stranka do tedaj prebivala. Glede na datume je pomota morda razumljiva, vendar ne opravičuje izdaje zamudne sodbe. Na navedenem naslovu je celo oče tožene stranke E.E. poštarju pojasnil, da tožena stranka na omenjenem naslovu ni več prijavljena. Tožena stranka je na naslov v D. (Hrvaška) celo prejela uradno pošto s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, kar dokazuje, da so bili z njenim novim naslovom drugi uradni organi seznanjeni. Vse navedeno izhaja iz priloženih potrdil o odjavi in prijavi stalnega prebivališča z dne 7. 12. 2012 in 1. 2. 2013. Dodatno tožena stranka predlaga, da se kot priča zasliši E.E., ki naj izpove o poskusu vročitve pošiljke toženi stranki, poleg tega pa naj se pri Upravni enoti B. poizve o naslovu za prejemanje pošte in statusu vpisov in izbrisov oziroma prijav in odjav stalnega prebivališča.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v skladu s predlogom tožene stranke pritožbo prvenstveno obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje in o njem odločilo s sklepom opr. št. Pd 523/2012 z dne 4. 4. 2013. Ker je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje (utemeljeno) zavrnjen, z utemeljitvijo, da napake sodišča pri vročanju sodnega pisanja oziroma tožbe v odgovor toženi stranki, zaradi katerih naj bi bil rok za odgovor na tožbo zamujen, ne predstavljajo razloga za vrnitev v prejšnje stanje, je pritožbeno sodišče v skladu s predlogom tožene stranke, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje podrejeno obravnava kot pritožbo zoper zamudno sodbo, odločilo o pritožbi tožene stranke zoper zamudno sodbo.

Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti, iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo.

Prvostopenjsko sodišče je izdalo zamudno sodbo, ker je štelo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 318. členu ZPP.

Pritožba utemeljeno opozarja, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 1. točke 1. odstavka 318. člena, to je pravilna vročitev tožbe v odgovor toženi stranki, na kar kažejo pritožbene navedbe in dokazila, predložena v pritožbenem postopku. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila vročitev tožbe v odgovor opravljena na naslovu Ulica A. 44. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da je bila tožba toženki vročena 29. 12. 2012 (fikcija vročitve), glede na obvestilo vročevalca na poštni pošiljki, da osebna vročitev priporočenega pisma ni bila mogoča in da pisanja tudi ni bilo mogoče izročiti odraslemu članu njegovega gospodinjstva, zato je bilo 13. 12. 2012 na vratih naslovnikovega stanovanja puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Ker naslovnik pisma ni dvignil in nima hišnega oz. izpostavljenega predalčnika, je vročevalec sodno pisanje (tožbo in pozivom za odgovor na tožbo), kot izhaja iz obvestila v spisu (l. št. 8), vrnil sodišču.

Tožena stranka je v pritožbi navedla, da se je dne 7. 12. 2012 odjavila s stalnega prebivališča na naslovu Ulica A. 44, B., na katerem ji je bila dne 13. 12. 2012 poskušena vročitev tožbe, zaradi preselitve na Hrvaško (na naslov C. št. 32, D., Republika Hrvaška), ter o tem predložila potrdilo o odjavi stalnega prebivališča z dne 7. 12. 2012, kar kaže na to, da v času vročanja tožbe v obravnavani zadevi ni imela stalnega bivališča na omenjenem naslovu v B.. Stalno prebivališče na tem naslovu je ponovno prijavila 1. 2. 2013. Iz navedenih razlogov ni mogoče šteti, da je bila vročitev pravilno opravljena, saj že doslej predloženi dokazi kažejo na to, da je vročevalec ravnal napačno, ko je opravil vročitev po določbah 142. člena ZPP, ki opredeljujejo obveznosti vročevalca v primeru, če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben. Vročevalec bi moral v primeru, če bi dobil informacijo o odsotnosti oziroma preselitvi naslovnika – tožene stranke na drug naslov, ravnati v skladu z določbami 143. člena ZPP, saj je očitno šlo za primer iz 2. odstavka tega člena (ker toženka v spornem času na naslovu, na katerem naj bi se opravila vročitev, dejansko ni prebivala oz. se je preselila). Sodno pisanje pa bi bilo potrebno vročati na naslov tožene stranke C. št. 32, D., Republika Hrvaška, na katerem je tožena stranka v času do 1. 2. 2013 imela prijavljeno prebivališče. Ker vročitev tožbe v odgovor ni bila pravilno opravljena, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi oz. razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, podani, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in razveljavilo zamudno sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (354. člen ZPP). V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka odpraviti in ponovno odločiti o zadevi.

Datum zadnje spremembe:

27.11.2013

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 164/2018
• VDSS Sodba in sklep Pdp 61/2020
• VDSS sklep Pdp 1343/2010