VDSS sodba Pdp 887/2013

Jedro

Tožnik je pred upokojitvijo prejemal le minimalno plačo. Odpravnina, obračunana v višini treh povprečnih plač tožnika pred upokojitvijo, bi tako znašala manj od odpravnine, obračunane v višini dveh povprečnih plač v Republiki Sloveniji za isto obdobje. Zato je toženec na podlagi 1. odstavka 132. člena ZDR dolžan tožniku izplača odpravnino ob upokojitvi v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece. V skladu s citirano določbo delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavcev za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da tožniku obračuna regres za letni dopust za leto 2011 v bruto znesku 748,10 EUR, za leto 2012 pa v bruto znesku 763,06 EUR ter mu po odvodu akontacije dohodnine izplača pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. tekočega leta (1. odstavek točke I izreka). Zavrnilo je kar je tožnik zahteval več ali drugače, to je izplačilo bruto zneskov regresa z zamudnimi obrestmi, ter plačilo zamudnih obresti za 1. 7. 2011 oziroma 1. 7. 2012 (drugi odstavek točke I izreka). Tožencu je naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati odpravnino ob upokojitvi v znesku 3.077,92 EUR v roku 15 dni pod izvršbo (točka II izreka) in da tožniku povrne stroške postopka v znesku 333,67 EUR (točka III izreka).

Zoper takšno zamudno sodbo se pritožuje toženec. Navaja, da se je s pooblaščenko tožnika dogovoril za obročno plačilo obveznosti ter da bo odvetnica v celoti umaknila tožbo potem, ko bodo plačani vsi obroki. Za dokaz je priložil potrdilo o plačilu obroka za junij.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) je pritožbeno sodišče izpodbijani del prvostopenjske zamudne sodbe (toženec ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje zavrnilnega dela), preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Vse pritožbene navedbe se nanašajo izključno na to, da se je toženec dogovoril s tožnikovo pooblaščenko, da bo obveznost iz izpodbijane zamudne sodbe izpolnil v obrokih. Navedeno ne more biti razlog za razveljavitev izpodbijane zamudne sodbe. Celo več, pritožbene navedbe pomenijo uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga. Drugi odstavek 338. člena ZPP določa, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Dejstva, na katere opozarja pritožba, pa ne bi bila upoštevana niti v primeru, če bi bilo zamudno sodbo dopustno izpodbijati iz navedenega pritožbenega razloga. Na zakonitost in pravilnost odločitve sodišča, da delodajalcu naloži, da delavcu plača neizplačani regres za letni dopust in odpravnino ob upokojitvi, ne more vplivati okoliščina, da se delodajalec naknadno dogovori, da bo svoje obveznosti poravnal v obrokih.

Glede na takšno vsebino pritožbe je drugostopenjsko sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo le glede obstoja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti in glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem je ugotovilo, da ni podana nobena od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Toženec v odrejenem roku ni odgovoril na tožbo, zato je sodišče prve stopnje moralo preveriti, ali so izpolnjeni v 1. odstavku 318. člena ZPP določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bili ti pogoji izpolnjeni, saj je bila tožencu tožba pravilno vročena v odgovor; v tem sporu ni šlo za zahtevek, s katerim stranki ne bi mogli razpolagati; utemeljenost tožbenega zahtevka je izhajala iz dejstev, ki so bila navedena v tožbi; dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso bila v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik in tudi ne z dejstvi, ki so splošno znana.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku za leti 2011 in 2012 dosodilo regres za letni dopust v višini minimalne plače. Takšna odločitev temelji na določbi 1. odstavka 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami) o tem, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi 1. odstavka 132. člena ZDR tožencu naložilo, da tožniku izplača odpravnino ob upokojitvi v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece. V skladu s citirano določbo delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavcev za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje. Glede na to, da toženec na tožbo ni odgovoril, je sodišče prve stopnje moralo šteti za resnično tožbeno navedbo, da je tožnik pred upokojitvijo prejemal le minimalno plačo. Odpravnina obračunana v višini treh povprečnih plač tožnika pred upokojitvijo bi tako znašala manj od odpravnine obračunane v višini dveh povprečnih plač v Republiki Sloveniji za isto obdobje. Ob ugotovitvi, da je povprečna bruto mesečna plača v Republiki Sloveniji v obdobju od septembra do novembra 2011 znašala 1.538,96 EUR, je sodišče prve stopnje tožniku pravilno dosodilo odpravnino v višini 3.077,92 EUR.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

14.11.2013

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba in sklep Pdp 267/2019
• VDSS sodba Pdp 721/2014
• VDSS sodba Pdp 640/2012