VDSS sodba Pdp 757/2013

Jedro

Med strankama je bila sklenjena pogodba o štipendiranju. Štipendist (toženec) se je zavezal, da bo takoj po prejemu obvestila štipenditorja, da je pogodba razvezana zaradi neizpolnjevanja obveznosti štipendista, vrnil izplačane zneske štipendije, skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema posameznih štipendijskih zneskov dalje do plačila. Ker toženec ni izpolnil obveznosti iz sklenjene pogodbe o štipendiranju in šolanja ni zaključil, je dolžan tožeči stranki povrniti izplačane zneske štipendij.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 3.121,60 EUR in zakonske zamudne obresti od 19. 12. 2011 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo (I. točka izreka sodbe). Zavrnilo je obrestni zahtevek za čas od 16. 12. 2011 do vključno 18. 12. 2011 (II. točka izreka sodbe).

Zoper zamudno sodbo se pritožuje toženec zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je za šolsko leto 2011/2012 dostavil osebno v A. d.d. potrdilo zavoda za zaposlovanje in uredil vlogo o mirovanju. Prav tako se je po smrti očeta oglasil osebno v A. d.d. in se zaradi finančne situacije želel zaposliti, vendar so ga zavrnili. Tudi ko se je vpisal na Fakulteto za B., je v A. d.d. dostavil potrdilo o šolanju in ni imel občutka, da bi bilo karkoli spornega. Vsa dokazila, ki so bila zahtevana, je dostavil v A. d.d. in ne ve, kdaj bi moral podpisati izvensodno poravnavo in predložiti dokazila, zaradi katerih bi bil prost obveznosti vračila štipendije. Znesek je prejemal za čas študija strojništva, ker pa v prvem letniku ni opravil vseh obveznosti, je ostal eno leto brez statusa. V letu 2012 mu je nepričakovano umrl oče, zato se je želel zaposliti v A. d.d., vendar so ga zavrnili. Dogovoril se je, da je najceneje, da se vpiše na Fakulteto za B., katere program se je izvajal v C., tako da je lahko živel pri mami in s tem zmanjšal stroške za bivanje v študentskem naselju. Ker je družinski proračun trenutno precej oslabljen, ne vidi možnosti, kako vrniti dolg.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da so vse pritožbene navedbe v celoti neutemeljene in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Glede na to, da je sodišče prve stopnje presodilo, da je mogoče iz dejstev navedenih v tožbi, utemeljiti tožbeni zahtevek, da je dokaze za dejstva navedena v tožbi dokazno ocenilo ter s tem presodilo, da so podani vsi pogoji, ki so predpisani za zamudno sodbo po 318. členu ZPP, je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter uporabilo materialno pravo in ni kršilo pravil postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani (ugodilni) del zamudne sodbe v mejah razlogov, ki jih je uveljavljala pritožba in skladno z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti in da je sprejelo materialno pravilno in utemeljeno odločitev. V skladu z 2. odstavkom 338. člena ZPP se zamudna sodba ne more izpodbijati, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

V 318. členu ZPP so določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tako je mogoče zamudno sodbo izdati le v primeru, če tožena stranka ne odgovori na tožbo v roku 30 dni, kot ji to nalaga 277. člen ZPP, poleg tega pa morajo biti izpolnjeni še naslednji pogoji: 1.) da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; 2.) da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; 3.) da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in 4.) da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji določeni v 318. členu ZPP. Tožencu je bila tožba pravilno vročena v odgovor, vendar v roku iz 277. člena ZPP na tožbo ni odgovoril, čeprav ga je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 2. odstavka 277. člena ZPP opozorilo na posledice v primeru, da ne bo odgovoril na tožbo v danem roku.

Izdaja zamudne sodbe temelji na domnevi, da tožena stranka zaradi svoje pasivnosti, ker ne poda odgovora na tožbo, priznava dejanske tožbene navedbe, zaradi česar izreče sodišče sodbo, ne da bi izvedlo dokazni postopek, ki ga sicer mora izvesti, pri čemer je izdaja zamudne sodbe dopustna v primeru, če so navedena dejstva v tožbi takšne narave, da iz njih izhaja sklepčnost zahtevka. Glede dokazov, ki jih stranka priloži tožbi, zakon zahteva samo to, da ne smejo biti v nasprotju z dejstvi zatrjevanimi v tožbi.

Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, ta dejstva pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka oziroma z dejstvi, ki so splošno znana. Tožba je bila toženi stranki pravilno vročena v odgovor in ker ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, so bili izpolnjeni vsi pogoji po 1. odstavku 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe. Po navedeni zakonski določbi ima sodišče pooblastilo, da meritorno odloči o stvari le na podlagi zatrjevanih dejstev in ne na podlagi dokazanih dejstev, pri čemer je predmet preizkusa le to, ali zatrjevana dejstva niso v nasprotju s splošno znanimi dejstvi ali pa z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka sama.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo tudi pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je bilo to pravilno uporabljeno. Iz navedb v tožbi izhaja, da je bila med strankama sklenjena pogodba o štipendiranju z dne 17. 9. 2008 ter da se je štipendist, to je toženec zavezal, da bo takoj po prejemu obvestila štipenditorja, da je pogodba razvezana zaradi neizpolnjevanja obveznosti štipendista, vrnil izplačane zneske štipendije, skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema posameznih štipendijskih zneskov dalje do plačila. Tožeča stranka je toženca pozvala k izpolnitvi obveznosti in mu poslala tudi predlog izvensodne poravnave, ki pa je toženec ni podpisal. Ker toženec ni izpolnil obveznosti iz sklenjene pogodbe o štipendiranju in šolanja ni zaključil, je dolžan tožeči stranki povrniti izplačane zneske štipendij. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb v tožbi pravilno ugotovilo, da toženec ni izpolnil obveznosti iz sklenjene pogodbe o štipendiranju in ni zaključil šolanja, zato je potrebno ugotoviti, da je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo v obsegu, kot to izhaja iz izreka zamudne sodbe.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Toženec je priglasil pritožbene stroške in ker s pritožbo ni uspel je pritožbeno sodišče odločilo, da stroške krije sam (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

14.11.2013

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 728/2013
• VDSS sodba Pdp 574/2016
• VDSS Sodba Pdp 622/2019