VDSS sklep Pdp 625/2013

Jedro

Poglavitni pogoj, da sodišče lahko izda zamudno sodbo je, da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor, ta pogoj pa v predmetni zadevi ni izpolnjen. Tožena stranka namreč v času vročanja tožbe ni bivala na naslovu, kjer se ji je vročala tožba v odgovor, torej ji ni bilo omogočeno, da bi uspešno odgovorila na tožbo. Do spremembe naslova pa je prišlo že pred vložitvijo tožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati neto zneske plače za čas od februarja 2001 do vključno avgusta 2002 v višini 561,35 EUR mesečno z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu do dne plačila ter od tega zneska obračunati še bruto znesek ter od bruto zneska odvesti pripadajočo akontacijo dohodnine in obvezne prispevke za socialno varnost ter regres za letni dopust za leto 2011 v neto višini 628,40 EUR ter za leto 2012 v višini 640,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. v posameznem letu in od teh zneskov obračunati še bruto znesek ter od bruto zneska odvesti pripadajočo akontacijo dohodnine, vse v roku 15 dni pod izvršbo (I. točka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 555,96 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila, pod izvršbo (II. točka izreka).

Tožena stranka vlaga pritožbo, ki jo naslovi kot „ugovor“ in navaja, da mu je bila sodba vročena 3. 5. 2012 ter da zamudno sodbo izpodbija v celoti ter predlaga, da naslovno sodišče zamudno sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje. Navaja, da je bila toženi stranki poslana tožba s prilogami v odgovor na njegov naslov A., in sicer naj bi mu bilo 21. 2. 2013 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo. Tožena stranka tožbe s prilogami ni mogla prejeti in nanjo tudi ne odgovoriti, saj že od 19. 11. 2012 dalje ne stanuje več na tem naslovu, ampak na naslovu B., o čemer je obvestila pristojno pošto in pustila tudi obvestilo v hišnem nabiralniku. Tudi zamudno sodbo je tožena stranka prejela zahvaljujoč srečnemu naključju, da so se zdajšnji stanovalci naslova A., dne 2. 5. 2013 po daljši odsotnosti vrnili iz tujine in jo dne 3. 5. 2013 obvestili o prispeli pošti sodišča. Predlaga, da pritožbeno sodišče zamudno sodbo razveljavi in zadevo pošlje v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Kot dokaz prilaga fotokopijo potnega lista s prijavo potrdila o prijavi stalnega prebivališča.

Tožnik vlaga odgovor na pritožbo tožene stranke in navaja, da ravnanje tožene stranke kaže na očitno zavlačevanje postopka, torej zlorabe pravice postopka. Tožnik je pri navajanju naslova tožene stranke spregledal podatek o njenem naslovu, ki je sicer pravilno naveden že v predloženem potrdilu DURS št. ... in navedel naslov, ki ga je imela tožena stranka v času, ko je bila delodajalec tožnika. Toženec ima stavbo na naslovu A., katere lastnik je, pri čemer pa je bistven namen vročanja, da se stranki omogoči, da je seznanjena s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 69/2005, 90/2005, 52/2007, 73/2007, 45/2008) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

ZPP v 1. odstavku 318. člena določa, da če tožena stranka v roku 30 dni ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor;

- da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP);

- da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi;

- da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Pasivnost toženca je torej eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ocenjuje pa se kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. V postopku za izdajo zamudne sodbe, zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Drugače pa je pri uporabi prava. To pomeni, da mora sodišče ob upoštevanju procesnih pravil materialno pravo uporabiti na tak način, kot takrat, kadar gre za kontradiktorno sodbo.

Poglavitni pogoj, da sodišče lahko izda zamudno sodbo je, da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor, ta pogoj pa v predmetni zadevi ni izpolnjen. Tožena stranka v pritožbi, ki ga sicer naslovi kot „ugovor“ navaja, da že od 19. 11. 2012 ne stanuje več na naslovu A., ampak na naslovu B.. Pri tem predloži fotokopijo potnega lista in fotokopijo potrdila o prijavi stalnega bivališča (priloga B1). Pritožbeno sodišče dejansko ugotavlja, da iz predložene kopije potnega lista izhaja, da je tožnikovo stalno bivališče na naslovu B., iz potrdila o prijavi stalnega bivališča pa izhaja, da tožena stranka biva na naslovu B. od dne 19. 11. 2012, pri čemer je tožnik vložil tožbo dne 15. 2. 2013, torej že po spremembi naslova tožene stranke. Že sam tožnik pa tudi v odgovoru na pritožbo navede, da je spregledal naslov in potrdila DURS št. ... Tako ni mogoče šteti, da gre za kakršnokoli zlorabo pravic, pač pa za dejstvo spremembe naslova že pred vložitvijo tožbe.

Pritožbeno sodišče navaja, da ni mogoče slediti navedbam tožnika, da je tožena stranka lastnica nepremičnine na naslovu A. ter da naj sodišču upošteva odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-279/08-14. Kot že navedeno je tožena stranka uspešno dokazala, da v času vročanja tožbe ni bivala na naslovu, torej ji ni bilo omogočeno, da bi uspešno odgovorila na tožbo.

Tako je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo, za kar je imelo pravno podlago v določilih 354. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

14.11.2013

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 876/2015
• VDSS sodba Pdp 987/2015
• VDSS sklep Pdp 1064/2012