VDSS sodba Pdp 298/2013

Jedro

Tožena stranka ni predložila dokazila, da je tožniku pisno, kot to zahteva ZDR v 1. odstavku 86. člena, odpovedala pogodbo o zaposlitvi, zato je tožniku pri njej delovno razmerje prenehalo nezakonito na dan, ko je bil tudi nezakonito odjavljen iz zavarovanj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugotovilo, da pogodba sklenjena med tožečo in toženo stranko dne 30. 1. 2012 ni prenehala veljati 28. 9. 2012 in velja do 29. 1. 2013 (točka I izreka); toženi stranki je naložilo, da je dolžna pozvati tožečo stranko nazaj na delo v roku 8 dni (točka II izreka), jo za čas od 29. 9. 2012 dalje do poziva nazaj na delo, vendar najdlje do 29. 1. 2013, prijaviti v obvezna zavarovanja, ji obračunati plačo, ki bi jo tožeča stranka prejela, če bi delala, od te plače plačati davke in prispevke ter izplačati tožeči stranki neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. dne v naslednjem mesecu dalje do plačila (točka III izreka) in ji povrniti stroške postopka v znesku 328,20 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila (točka IV izreka).

Zoper takšno zamudno sodbo se z laično pritožbo pritožuje tožena stranka. Navaja, da je tožniku dne 28. 9. 2012 ustno povedala, da zaradi poslovnih razlogov v podjetju, pri njej ne more biti več zaposlen, vendar na delo v ponedeljek 1. 10. 2012 ni prišel, tako da se niso dogovorili glede točnega datuma prenehanja. Dne 3. 10. 2012 je toženi stranki s sms sporočilom sporočil, da je na bolniškem staležu, vendar se ni nikoli več oglasil in tudi bolniškega lista ni prinesel. Pri toženi stranki je še vedno prijavljen. V času bolniškega staleža je pri drugem delodajalcu delal na črno. Tožena stranka mu je poslala izredno odpoved v mesecu januarju 2013. Zaradi tožnikovega ravnanja ji je nastala velika materialna škoda, ki že presega 10.000,00 EUR. Zaradi navedenega smiselno predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in se izda sodba, s katero naj se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, saj je tožnik z neresničnimi izjavami izkoristil in zavedel sodišče.

Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala navedbe toženca v pritožbi, predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane zamudne sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi izvedenega preizkusa je ugotovilo, da je zamudna sodba materialnopravno pravilna in da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Vse pritožbene navedbe se dejansko nanašajo na uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vendar pa 2. odstavek 338. člena ZPP izrecno določa, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče ne more upoštevati pritožbenih navedb, ki se nanašajo na tožnikov izostanek z dela, kršitev bolniškega staleža in škodo, ki naj bi jo tožnik s svojim ravnanjem povzročil.

Toženec ni odgovoril na tožbo, ki mu je bila pravilno vročena v odgovor, zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni tudi preostali pogoji, ki jih določa 318. člen ZPP, zakonito izdalo izpodbijano zamudno sodbo. Prvi odstavek 318. člena ZPP namreč določa, da sodišče izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in so izpolnjeni naslednji pogoji:

- da je tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor;

- da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati;

- da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi;

- da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Tožnik s tožbo zahteva ugotovitev, da pogodba o zaposlitvi z dne 30. 1. 2012 ni prenehala veljati 28. 9. 2012 in velja do 29. 1. 2013, to je do izteka časa, za katerega je bila sklenjena. Posledično zahteva reintegracijo in reparacijo za čas trajanja pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imel tožnik s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 30. 1. 2012 do 29. 1. 2013 na delovnem mestu voznik in da ga je tožena stranka nezakonito odjavila z dne 28. 9. 2012 za nazaj, čeprav je bil od 3. 10. 2012 v bolniškem staležu.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodilo v celoti, saj je bila tožena stranka dolžna skladno z določbo 1. odstavka 41. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) tožniku zagotavljati delo po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi in skladno z 42. členom istega zakona tudi ustrezno plačo za opravljeno delo po členih 126 do 130, 133 do 135 in 137 ZDR, po določbi 2. odstavka 9. člena istega zakona, pa je bila dolžna delavca prijaviti tudi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi. Tožena stranka tudi ni predložila dokazila, da mu je pisno, kot to zahteva ZDR v 1. odstavku 86. člena, odpovedala pogodbo o zaposlitvi, zato mu je pri njej delovno razmerje prenehalo nezakonito dne 28. 9. 2012, ko je bil tudi nezakonito odjavljen iz zavarovanj.

Glede na navedeno je pritožba tožene stranke neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo, saj je ugotovilo, da niso podani s pritožbo uveljavljani razlogi, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih stranki nista priglasili.

Datum zadnje spremembe:

13.11.2013

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 433/2013
• VDSS sodba Pdp 989/2013
• VDSS sodba Pdp 626/2012