VDSS sodba Pdp 834/2012

Jedro

Iz pritožbenih navedb izhaja, da se tožena stranka ne strinja z odločitvijo, da je tožniku dolžna izplačati neizplačane plače, ker naj bi poravnala vse obveznosti do tožnika. S tem tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega pa se zamudna sodba skladno z 2. odstavkom 338. člena ZPP ne more izpodbijati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati in izplačati neizplačano plačo za obdobje od 14. 6. 2011 do 15. 10. 2011, obračunano od osnovne bruto plače ... EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih plač do plačila, ter za isto obdobje plačati vse davke in prispevke (točka I izreka) in ji povrniti stroške postopka v višini 197,88 EUR, ki jih nakaže na transakcijski račun Delovnega sodišča v ... št.: ... pri UJP ... v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka II izreka).

Zoper zamudno sodbo se pravočasno pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je toženec do tožnika poravnal vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja, zato mu ne dolguje ničesar. Tožba pa ji ni bila vročena. Tako pogoji za izdajo zamudne sodbe niso izpolnjeni. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pravilno pa je tudi uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena, pa skladno s 1. odstavkom 360. člena ZPP le še dodaja:

Najprej pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožena stranka v pritožbi zgolj pavšalno sklicuje na to, da naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo bistvene kršitve določb postopka, ki jih v pritožbi ne opredeli. Zaradi tega je pritožbeno sodišče, kot je že navedeno, pazilo le na tiste kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, teh pa v zamudni sodbi sodišča prve stopnje ni našlo.

Sodišče prve stopnje je zamudno sodbo izdalo skladno s 318. členom ZPP. Ugotovilo je, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena, vendar ta nanjo ni odgovorila v 30 dnevnem roku po 277. členu ZPP. Pritožba sicer navaja, da toženi stranki tožba ni bila pravilno vročena, vendar ne pojasni razloga. Kot izhaja iz poizvednice na l. št. 7, je bila tožba toženi stranki vročena dne 4. 5. 2012. Ker tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je sodišče prve stopnje pravilno preverilo in ugotovilo, da so podani vsi razlogi za izdajo zamudne sodbe. Zahtevek za obračun in izplačilo plač ni zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP). Utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Iz pritožbenih navedb izhaja, da se tožena stranka ne strinja z odločitvijo, ker naj bi poravnala vse obveznosti do tožnika. S tem tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega pa se zamudna sodba skladno z 2. odstavkom 338. člena ZPP ne more izpodbijati.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz tožbenih navedb in predloženih pogodb o zaposlitvi izhaja, da sta stranki sklenili delovno razmerje za obdobje od 14. 6. 2011 do 14. 7. 2011 in od 15. 7. 2011 do 15. 10. 2011. Tožeča stranka je bila razporejena na delovno mesto slikopleskar z osnovno bruto plačo ... EUR mesečno, ki zapade v plačilo vsakega 18. dne v mesecu. Pravno podlago za odločitev v tem sporu daje 42. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji), ki določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo v skladu z določbami 126. do 130., 133. do 135. in 137. člena ZDR. Ker je tožeča stranka trdila, da te pogodbene obveznosti ni izpolnjevala, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi potrebni zakonsko določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, zato je pritožba tožene stranke neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.09.2013

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 886/2013
• VDSS sodba Pdp 73/2014
• VDSS sodba Pdp 954/2013