VDSS sklep Pdp 527/2013

Jedro

V konkretnem primeru niso bili podani pogoji za izdajo delne zamudne sodbe (glede zahtevka za plačilo regresa), saj je tožena stranka odgovorila na tožbo in v odgovoru jasno izrazila voljo, da nasprotuje vsem navedbam tožnice, ki jih ni pripoznala, torej tudi navedbam v zvezi z regresom za letni dopust, ter da nasprotuje preostalemu delu tožbenega zahtevka, to je tistemu delu, ki ga ni pripoznala, kar pomeni, da je predlagala zavrnitev tudi tistega dela tožbenega zahtevka, s katerim je tožnica zahtevala plačilo regresa za letni dopust. Pri tem ni bistveno, da tožena stranka tega nasprotovanja vsebinsko ni substancirala, saj za standard obrazloženosti, v zvezi z ugotavljanjem pogojev za izdajo zamudne sodbe, zadošča tudi nesubstancirano oporekanje tožbenim trditvam.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da tožnici za januar, februar, marec, april in maj 2011 obračuna razlike v plači v bruto zneskih, ki so navedeni v izreku, ter ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati pripadajoče neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. v mesecu za razliko prejšnjega meseca (točka I izreka).

Zoper takšno sodbo se tožena stranka pritožuje iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker ji sodišče prve stopnje zgolj s formalno obrazložitvijo, ne da bi navedla vsebinske razloge, zavrnilo dokazne predloge tožene stranke v zvezi s sklenitvijo aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Tožena stranka je pojasnila, da je bil aneks k pogodbi o zaposlitvi tožnici predložen v dveh izvodih, da je tožnica en izvod podpisala in ga vrnila toženi stranki ter da je možno, da drugega izvoda, ki je bil namenjen njen, ni podpisala in je takšnega predložila sodišču prve stopnje, podpisan izvod aneksa pa se je očitno izgubil pri selitvi poslovne dokumentacije. Zaradi navedenega bi sodišče prve stopnje moralo preveriti resničnost navedb tožene stranke in s tem neresničnost navedb tožnice, ne pa da je navedbe tožene stranke, z zavrnitvijo dokaznih predlogov, že vnaprej ocenilo za neresnične in svojo sodbo v celoti utemeljilo na dokazu, katerega verodostojnost je tožena stranka želela izpodbiti z zavrnjenimi dokaznimi predlogi za zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke ter prič A.A. in A.B.. Z neutemeljeno zavrnitvijo dokaznih predlogov je sodišče prve stopnje ravnalo popolnoma arbitrarno, kar vzbuja dvom v njegovo nepristranost, zato je kršena tudi določba 23. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-1 s sprem.). Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožničin zahtevek zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožba utemeljeno graja ravnanje sodišča prve stopnje, ki je tožbenemu zahtevku za plačilo razlik v plači ugodilo, ne da bi izvedlo dokaze, ki jih je glede sklenitve aneksa k pogodbi o zaposlitvi predlagala tožena stranka. Med strankama je bilo namreč sporno, ali je tožnica podpisala aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 18. 2. 2011, ki bi omogočal izplačilo nižje plače od tiste, ki je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 10. 2010. Tožena stranka je zatrjevala, da je tožnica aneks podpisala, da pa so pri selitvi podpisani izvod aneksa izgubili, zato je za primer, da bi tožnica trdila, da aneks ni bil sklenjen, predlagala izvedbo dokaza z zaslišanjem priče A.A., ki bi lahko potrdila, da je bil sklenjen aneks k pogodbi o zaposlitvi in da se je tožnica strinjala z znižanjem plače ter zaslišanje priče A.B., ki bi lahko izpovedala o tem, na kakšni podlagi je pripravljala obračune plač, predlagala pa je tudi zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke. Tožnica je predložila svoj izvod aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ki pa z njene strani v resnici ni podpisan. Ob takšnih nasprotujočih si trditvah obeh strank, bi sodišče prve stopnje moralo izvesti tudi dokaze, ki jih je predlagala tožena stranka. Sklenitev aneksa k pogodbi o zaposlitvi je možno dokazovati tudi z izpovedjo prič, zato sodišče ne bi smelo kar pavšalno zavrniti ostale dokazne predloge z navedbo, da so bili nepotrebni. S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje kršilo pravico tožene stranke do izjave, zato je podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Gre za primer nedopustne vnaprejšnje dokazne ocene, ko sodišče o obstoju nekega pravno relevantnega dejstva sklepa le na podlagi dokaza ene stranke, ne izvede pa dokazov, s katerimi druga stranka dokazuje ravno nasprotno. Sodišče prve stopnje kot nepotreben lahko zavrne dokaz, ki gre v prid že dokazano dejstvo, ne pa tudi dokaznega predloga, ki naj takšno dejstvo ovrže.

Dokazni zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica aneksa z dne 18. 2. 2011 nikoli ni podpisala je preuranjen, saj bi o tem sodišče prve stopnje, glede na trditve tožene stranke, lahko sklepalo šele potem, ko bi izvedlo predlagane dokaze z zaslišanjem prič A.A. in A.B. ter zakonitega zastopnika tožene stranke.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je po svoji naravi takšna, da je v pritožbenem postopku ni možno sanirati.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z zaslišanjem obeh predlaganih prič, ter izvedlo dokaz z zaslišanjem strank. Po tako dopolnjenem dokaznem postopku bo sodišče lahko z gotovostjo ugotovilo, ali je tožnica aneks k pogodbi o zaposlitvi podpisala in odločilo o zahtevku za plačilo razlike v plači za sporno obdobje.

Na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

Datum zadnje spremembe:

05.09.2013

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Psp 748/2005
• VSC sodba Cp 679/2008
• Sodba VIII Ips 240/2003