VDSS sodba Pdp 220/2013

Jedro

Zamudna sodba se iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati, zato pritožbene navedbe tožene stranke, da je tožniku določene obveznosti iz naslova plače, odpravnine ter stroškov za prehrano in prevoz že poravnala, niso pravno relevantne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku za obdobje od 1. 5. 2012 do 4. 7. 2012 obračunati plačo v skupni višini 1.308,80 EUR in sicer za mesec maj 839,30 EUR bruto, za mesec junij 885,50 EUR bruto in za mesec julij 120,75 EUR bruto ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 19. dne v mesecu dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo (I. točka izreka); toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku za obdobje od 1. 5. 2012 do 4. 7. 2012 plačati stroške za prehrano med delom v skupni višini 148,50 EUR in sicer za mesec maj 45,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2012 dalje do plačila, za mesec junij 90,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2012 dalje do plačila in za mesec julij 13,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2012 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo (II. točka izreka); toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku za obdobje od 1. 5. 2012 do 4. 7. 2012 plačati stroške za prevoz na delo in z dela v skupni višini 49,50 EUR in sicer za mesec maj 15,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2012 dalje do plačila, za mesec junij 30,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2012 dalje do plačila in za mesec julij 4,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2012 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo (III. točka izreka); toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku plačati odpravnino v višini 1.994,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 7. 2012 dalje do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo (IV. točka izreka); toženi stranki je naložilo, da je dolžna za tožnika obračunati odškodnino za čas odpovednega roka v višini ...EUR bruto ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 7. 2012 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo (V. točka izreka); toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku plačati odškodnino zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka v višini 1.813,17 EUR bruto oziroma 1.175,61 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 5. 7. 2012 dalje do plačila ter od bruto zneska odvesti davke in prispevke pristojnim državnim institucijam, neto znesek pa nakazati na transakcijski račun OO ZSSS ..., št. ..., sklic ... pri ..., vse v 15 dneh pod izvršbo (VI. točka izreka); toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku obračunati regres za letni dopust za leto 2009 v znesku 735,00 EUR bruto ter mu po odvodu davkov in prispevkov plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obresti od 2. 7. 2009 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati regres za letni dopust za leto 2010 v znesku 735,00 EUR bruto ter mu po odvodu davkov in prispevkov plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2010 dalje do plačila; da mu je dolžna obračunati regres za letni dopust za leto 2011 v znesku 348,10 EUR bruto ter mu po odvodu davkov in prispevkov plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2011 dalje do plačila; in da mu je dolžna obračunati regres za letni dopust za leto 2012 v znesku 770,69 EUR bruto ter mu po odvodu davkov in prispevkov plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obresti od 2. 7. 2012 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo (VII. točka izreka); toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku plačati jubilejno nagrado za 10 let dela v znesku 557,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2008 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo (VIII. točka izreka); da je tožena stranka dolžna za tožnika obračunati in pri pristojnih državnih institucijah poravnati obvezne prispevke za socialno varnost iz delovnega razmerja za čas od 1. 11. 2010 do 4. 7. 2012, v 15 dneh pod izvršbo (IX. točka izreka). Sodišče prve stopnje je v skladu z uspehom v sporu odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati stroške postopka v višini 113,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega izpolnitvenega roka dalje do plačila (X. točka izreka).

Tožena stranka se je zoper zamudno sodbo pravočasno pritožila. Iz vsebine pritožbe je razvidno, da izpodbija sodbo v delu odločitve o naloženem plačilu plače, prehrane med delom, stroškov za prevoz na delo in z dela ter odpravnine (v I., II., III. in IV. točki izreka), predvsem iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po določbi 2. točke 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in spremembe) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da je izplačala tožniku plačo za mesec junij 2012 dne 19. 9. 2012 v znesku 506,48 EUR neto, pri čemer tožnik do prehrane in prevoznih stroškov za navedeni mesec ni upravičen, ker je bil v bolniškem staležu. Poleg tega je tožniku izplačala plačo za mesec maj 2012 v znesku 592,26 EUR neto, za navedeni mesec tudi prehrano v znesku 45,00 EUR ter prevoz na delo in z dela v znesku 15,00 EUR, to je skupaj 652,26 EUR, kar je nakazala tožniku dne 14. 6. 2012 in 26. 6. 2012. Tožniku je dne 20. 8. 2012 izplačala tudi odpravnino v znesku 2.433,12 EUR. V pritožbi prilaga pisna potrdila o tako izvršenih izplačilih. Navaja, da ni mogla poravnati tožniku vseh pripadajočih prejemkov iz delovnega razmerja zaradi plačilne nesposobnosti, saj ni dobila nakazil s strani naročnikov in kupcev. V denarne težave je prišla zaradi vidnega upada povpraševanja po njenih storitvah. Zneski neizterjanih terjatev znašajo okoli 12.000,00 EUR, za takšno izgubo pa krivi družbi A d.o.o. in B d.o.o. Zoper navedeni družbi je že vložila tožbo za izterjavo dolga. Obžaluje, da je prišlo do spora med njo in tožnikom ter prosi, da se ji omogoči obročno poravnavo obveznosti, ki so ji naložene z izpodbijano sodbo.

Tožnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče v izpodbijanem delu sodbe o zahtevkih pravilno razsodilo. Tožena stranka se v pritožbi sklicuje na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar se iz takšnega razloga zamudna sodba ne more izpodbijati. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in v izpodbijanem delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo zamudno sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP). Pri tem ni preizkušalo izpodbijane sodbe zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega stanja, saj se zamudna sodba iz tega razloga v skladu z določbo 2. odstavka 338. člena ZPP ne more izpodbijati. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v delu odločitve o zahtevkih, ki jih izpodbija pritožba, pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega sodišča prve stopnje tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdano sodbo ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe tožene stranke še odgovarja:

Izdaja zamudne sodbe temelji na domnevi, da tožena stranka za svoje pasivnosti, ker ne poda odgovora na tožbo oziroma ga vloži po izteku predpisanega roka (1. odstavek 318. člena ZPP), priznava dejanske tožbene navedbe, pri čemer s tem prizna tudi tiste navedbe, ki zanjo niso ugodne. Zato postanejo tožbene navedbe nesporne in jih v nadaljevanju ni potrebno dokazovati ter izpodbijati po vsebini. V konkretnem primeru tožena stranka v predpisanem roku 30 dni iz določbo 277. člena ZPP ni odgovorila na tožbo, čeprav je bila ob vročitvi tožbe opozorjena na pravne posledice, če tako ne bo ravnala. Zato je imelo sodišče prve stopnje po preteku navedenega roka vso podlago, da je odločilo o tožbenih zahtevkih z zamudno sodbo in pri odločitvi izhajalo iz podatkov v tožbi ter v predloženih listinskih dokazih. V tej zvezi je presojalo sklepčnost tožbe oziroma utemeljenost postavljenih zahtevkov na podlagi predpostavke, da so navedbe v tožbi resnične.

Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvami v izpodbijanem delu sodbe (v I., II., III. in IV. točki izreka), ki se nanašajo na priznane zahtevke iz naslova neizplačane plače, stroškov za prehrano, prevoza na delo in z dela ter odpravnine. Iz vsebine tožbe je razvidna utemeljenost navedenih zahtevkov, pri čemer zatrjevana dejstva o neizpolnjenih obveznostih do tožnika, ki so zavezovale toženo stranko, niso v nasprotju s predloženimi listinskimi dokazi ali dejstvi, ki so splošno znana. Za presojo zahtevkov je pomembno, da je bil tožnik v spornem obdobju delavec tožene stranke, ki mu je na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal toženi stranki dne 4. 7. 2012, prenehalo delovno razmerje. Vsa navedena dejstva tako utemeljujejo zaključek, da so bili v sporu podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Pritožba tožene stranke opozarja, da je tožniku določene obveznosti iz naslova plače, odpravnine ter stroškov za prehrano in prevoz že poravnala, zaradi česar je sodišče prve stopnje o teh zahtevkih zmotno ugotovilo dejansko stanje. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča takšno opozarjanje ne more biti sprejemljivo, saj se zamudna sodba iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati. Na drugačno presojo ne more vplivati tudi zatrjevano slabo finančno stanje tožene stranke in terjatve, ki jih ima do poslovnih partnerjev, saj to v ničemer ne spremeni plačilnih obveznosti do delavcev, ki imajo podlago v zakonu in kolektivni pogodbi. Seveda pa, v kolikor je tožena stranka že nakazala tožniku določene prejemke, ki so bili predmet tega spora, se bodo takšna izplačila lahko upoštevala pri dokončni realizaciji sodbe oziroma v izvršilnem postopku, če bo do njega prišlo.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih tako tožena stranka v pritožbi kot tožnik v odgovoru na pritožbo nista priglasila.

Datum zadnje spremembe:

03.09.2013

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 1050/2012
• VDSS sodba Pdp 992/2012
• VDSS sodba Pdp 1016/2012