VDSS sodba Pdp 29/2013

Jedro

Na podlagi drugega odstavka 338. člena ZPP se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato v tej smeri podanih pritožbenih navedb in dokazov ni mogoče upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da je toženka dolžna tožnici izplačati premalo izplačane plače v skupnem neto znesku 1.232,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, razvidnih iz I. točke izreka, ji obračunati in plačati prispevke za socialno varnost za november 2010 in november 2011 v skupnem znesku 166,50 EUR (II. točka izreka), ji plačati stroške v zvezi z delom v skupnem neto znesku 923,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov, razvidnih iz III. točke izreka, ter ji obračunati sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2010 v bruto znesku 63,33 EUR in regres za letni dopust za leto 2011 v bruto znesku 760,00 EUR, od navedenih zneskov odvesti predpisane davke, tožnici pa izplačati neto znesek v višini 694,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2011 do plačila (IV. točka izreka). Odločilo je, da je toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 243,96 EUR v 8 dneh, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (V. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila toženka. Navaja, da se je tožnica s toženko pred nastopom dela dogovorila o načinu plačila po urni postavki 3,20 EUR. Poleg nakazil na transakcijski račun je tožnica občasno prejemala tudi plačilo v gotovini. Tako tožnici v avgustu 2011 plača ni bila nakazana na transakcijski račun, temveč je prejela denar v gotovini predčasno, ker je odšla na dopust. Delo je bilo opravljeno po normativu, ki ga je določala A, in na tej podlagi so bile tožnici plačane opravljene ure. V primeru izpolnjene norme je tožnica dobila plačanih osem ur, v nasprotnem primeru pa manj.

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. Pd 107/2012 z dne 20. 9. 2012 pritožbo zavrglo, ker toženka v pritožbenem roku ni posredovala dodatnega izvoda pritožbe oziroma prilog. O pritožbi toženke zoper navedeni sklep je pritožbeno sodišče odločilo s sklepom opr. št. Pdp 1039/2012 z dne 7. 11. 2012, tako da je prvostopenjski sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje. Slednje je pritožbenemu sodišču naknadno poslalo predložitveno poročilo, iz katerega izhaja, da je toženka vložila še en izvod pritožbe, ki pa je bil pomotoma vložen v odvečne listine.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje v okviru zatrjevanih pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na absolutno bistvene kršitve pravil postopka in na pravilno uporabo materialnega prava, kot mu to nalaga določba drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji).

V 318. členu ZPP so določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tako je mogoče zamudno sodbo izdati le v primeru, če toženka ne odgovori na tožbo v roku 30 dni, kot ji to nalaga 277. člen ZPP, poleg tega pa morajo biti izpolnjeni še naslednji pogoji: da je toženki pravilno vročena tožba v odgovor, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožnica, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožba 23. 4. 2012 pravilno vročena v odgovor toženki, ki na tožbo v predpisanem 30-dnevnem roku ni odgovorila. Ker ne gre za zahtevke, s katerimi tožnica ne more razpolagati, je sodišče prve stopnje pravilno preizkusilo, ali zatrjevana dejstva niso v nasprotju s predloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi. Ob ugotovitvi, da takšno nasprotje ni podano, je sodišče prve stopnje na podlagi zatrjevanih dejstev, ki se zaradi pasivnosti toženke štejejo za priznana, pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Sodišče je tožnici utemeljeno prisodilo vtoževane zneske premalo izplačanih plač za obdobje od decembra 2010 do novembra 2011, do katerih je upravičena na podlagi 42. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami) in prvega odstavka 126. člena ZDR. Na podlagi 6. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV, Ur. l. RS, št. 5/1996 in nadalj.) je tožena stranka dolžna tožnici za november 2010 in november 2011 obračunati in izplačati prispevke za socialno varnost v vtoževanem znesku, tožnica pa je po 130. členu ZDR upravičena tudi do povračila stroškov v zvezi z delom, tj. stroškov za prevoz na delo in z dela, v vtoževanih zneskih. Sodišče prve stopnje je na podlagi 131. člena ZDR v povezavi s 162. členom ZDR tožnici, ki je bila pri toženi stranki zaposlena od 17. 11. 2010 do 16. 11. 2011, utemeljeno prisodilo tudi sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2010 v bruto znesku 63,33 EUR, za leto 2011 pa celotni regres v znesku 760,00 EUR. Ker je tožena stranka z izpolnitvijo navedenih obveznosti iz delovnega razmerja v zamudi, je sodišče prisodilo še pripadajoče zakonske zamudne obresti. Posledično je pravilna tudi odločitev o stroških postopka.

Neupoštevne so pritožbene navedbe in dokazi, ki merijo na to, da obveznost toženke do tožnice za plačilo denarnih terjatev ne obstaja zaradi drugačnega dogovora med pogodbenima strankama oziroma zaradi delnega izplačila terjatev v gotovini. Na podlagi drugega odstavka 338. člena ZPP se namreč zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato pritožbenih navedb in dokazov v tej smeri pritožbeno sodišče ne upošteva.

Ker so izpolnjeni pogoji za zamudno sodbo iz 318. člena ZPP, je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

03.09.2013

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 1212/2012
• VDSS sodba Pdp 1050/2012
• VDSS sodba Pdp 992/2012