<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba Pdp 1242/2012

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2013:PDP.1242.2012
Evidenčna številka:VDS0010329
Datum odločbe:18.01.2013
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:zamudna sodba - obveznost plačila

Jedro

Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo in ne oporeka tožbenemu zahtevku, se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane zato, ker jim tožena stranka ni pravočasno (v odgovoru na tožbo) oporekala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, ki je zahtevala iz naslova neizplačanih plač za mesec november 2011 znesek ...EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2011 dalje do plačila in za mesec december 2011 znesek ...EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2012 do plačila (I. točka izreka sodbe) ter iz naslova neizplačane odpravnine znesek ... EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2012 do plačila, vse v osmih dneh pod izvršbo (II. točka izreka sodbe). Obenem je sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka, ki jih bo sodišče po višini odmerilo s posebnim sklepom (III. točka izreka zamudne sodbe).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, pri čemer pritožba obrazložitve ne vsebuje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ker pritožba ni obrazložena, je pritožbeni preizkus omejen le na pritožbene razloge, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, zlasti ne kršitve iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo. Glede na dejansko stanje, ki izhaja iz tožbenih navedb, je prvostopenjsko sodišče sprejelo tudi materialnopravno pravilno odločitev.

Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno izdalo zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 318. členu ZPP. Toženi stranki je bila tožba pravilno vročena v odgovor, vendar v roku iz 277. člena ZPP na tožbo ni odgovorila, čeprav jo je sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 277. člena ZPP opozorilo na posledice v primeru, da ne bo odgovorila na tožbo v danem roku. Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo in ne oporeka tožbenemu zahtevku, se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane zato, ker jim tožena stranka ni pravočasno (v odgovoru na tožbo) oporekala.

Sodišče presoja sklepčnost tožbe na podlagi predpostavke, da so trditve v tožbi resnične. Iz tožbenih navedb je jasno razvidno, katere terjatve iz delovnega razmerja tožnik uveljavlja s tožbo in v kakšni višini, ker tožena stranka svojih obveznosti iz delovnega razmerja ni poravnala. Pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 3. točke 1. odstavka 318. člena ZPP je torej izpolnjen. Izpolnjen pa je tudi dodatni pogoj iz 4. točke 1. odstavka istega člena ZPP, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana, saj med tožbenimi navedbami in predloženimi dokazi ni nikakršnega nasprotja. Izpodbijana zamudna sodba je tudi materialnopravno pravilna in v skladu s predpisi, ki jih je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe navedlo kot pravno podlago za svojo odločitev.

Iz dejanskih ugotovitev v izpodbijani sodbi izhaja, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki za nedoločen čas od 14. 1. 2006 dalje, delovno razmerje pa mu je prenehalo dne 30. 12. 2011 na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 11. 2011. Tožena stranka tožniku ni izplačala plače za meseca november in december 2011, prav tako pa tudi ne odpravnine v znesku ... EUR, zato je sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno prisodilo vtoževane zneske s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov do plačila. Pri tem je svojo odločitev oprlo na pravilno pravno podlago, to je na določbe Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 42/2002 s spremembami in dopolnitvami – ZDR) ter Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami in dopolnitvami – OZ), ki jih je navedlo v obrazložitvi sodbe.

Ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).


Zveza:

ZPP člen 318, 318/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
03.09.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU2Njg1