VDSS sodba Pdp 991/2012

Jedro

Zamudne sodbe se ne more izpodbijati zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati bruto plačo in od nje odvesti davke in prispevke ter tožeči stranki izplačati neto znesek 576,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2011 dalje do plačila, kar pa je zahteval tožnik več (zakonske zamudne obresti pred 16. 10. 2011) pa je zavrnilo (I. izreka). Toženi stranki je naložilo povrnitev stroškov iz naslova delovnega razmerja in sicer iz naslova povračila stroškov za prehrano znesek 38,40 EUR, iz naslova prevoz na delo pa znesek 30,00 EUR in iz naslova nadomestila za ločeno življenje znesek 66,80 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2011 dalje do plačila, kar pa je zahteval tožnik več, pa je zavrnilo (II. izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki stroške postopka v višini 91,08 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje toženec in v pritožbi navaja, da se zoper zamudno sodbo pritožuje zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne vročitve tožbe. Sodišče prve stopnje je v sodbi napačno zapisalo, da je bila toženi stranki vročena tožba dne 29. 5. 2012 in da je tožena stranka lastnoročno podpisala vročilnico. Tožena stranka tožbe ni prejela, zato tudi ni odgovorila na tožbo. Prav tako pa so navedbe tožnika napačne in neresnične, saj tožena stranka hrani vso listinsko in drugo dokumentacijo, s katero bo dokazovala neresničnost navedb tožnika. Tožena stranka sodišču predlaga, da preveri vročitev tožbe in v ponovnem postopku pravilno vroči tožbo, na katero bo nato tožena stranka tudi odgovorila.

Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo in prereka trditve tožene stranke v pritožbi ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne kot neutemeljeno. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče zamudno sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazila na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

V skladu s prvim odstavkom 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče preizkusilo zamudno sodbo le v ugodilnem delu, saj toženec ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje zavrnilnega dela zamudne sodbe.

Zmotno je pritožbeno stališče, da je zamudna sodba v izpodbijanem delu nezakonita, ker tožencu tožba ni bila pravilno vročena v odgovor. Iz podpisane vročilnice (l. št. 8) izhaja, da je sodišče prve stopnje tožbo s prilogo in pozivom za odgovor na tožbo vročila toženi stranki na naslov ... in da je bila pošiljka vročena dne 29. 5. 2012 ter iz vročilnice tudi izhaja podpis prejemnika. Sodišče prve stopnje je vročitev tožbe toženi stranki opravilo v skladu z določbami 139. člena ZPP, ki v tretjem odstavku določa, da se subjektu vpisa v sodni register, samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, vroča na naslov, ki je vpisan v register. Glede na to, da je na vrnjeni vročilnici o vročitvi tožbe podpis prejemnika, se tožena stranka ne more sklicevati, da naslovne pošiljke ni prejela.

ZPP v drugem odstavku 338. člena izrecno določa, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato se tožena stranka neutemeljeno sklicuje v pritožbi na napačno ugotovljeno dejansko stanje.

Toženec na tožbo ni odgovoril, zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki za izdajo zamudne sodbe določa prvi odstavek 318. člena ZPP utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama trpi stroške odgovora na pritožbo, saj odgovora na pritožbo mi mogoče šteti za strošek, ki bi bil potreben za spor v smislu določbe prvega odstavka 155. člena ZPP. Ta določa, da sodišče pri odločanju, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so potrebni za pravdo.

Datum zadnje spremembe:

02.09.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 409/2012
• VSL sodba I Cpg 508/2011
• VSL Sodba II Cp 1714/2019