VDSS sklep Pdp 918/2012

Jedro

V skladu z določbo 3. odstavka 139. člena ZPP se subjektu vpisa v sodni register, samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. V skladu s sprejetim stališčem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije se tudi pravnim osebam pisanja iz 1. odstavka 142. člena ZPP vročajo v skladu z določbo 3. odstavka 142. člena ZPP. V skladu z navedenim členom se vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku ter se podpiše. Po 4. odstavku istega člena se vročitev po prejšnjem odstavku šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zamudna sodba v izpodbijanem delu (I., II., III, IV, in VI. točka izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za obdobje od meseca aprila 2011 do vključno februarja 2012 obračunati plačo v višini ... EUR bruto na mesec ter ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezne neto zneske plač (upoštevaje celotno izplačano neto plačo za mesec april 2011 in delno izplačano neto plačo za mesec maj 2011 v višini 750,00 EUR), skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec, v roku 8 dni (I. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožeči obračunati nadure, nočne ure, praznične ure in nedeljske ure, in sicer za mesec maj 2011 v višini 734,25 EUR na mesec bruto, za mesec junij 2011 v višini 581,25 EUR bruto, za mesec september 2011 v višini 2.178,80 EUR bruto, za mesec oktober 2011 v višini 1.443,85 EUR bruto, za mesec november 2011 v višini 1.941,00 EUR bruto, za mesec december 2011 v višini 1.354,70 EUR bruto, za mesec januar 2012 v višini 213,90 EUR bruto, od navedenih zneskov odvesti davke in prispevke ter ji nato izplačati neto zneske, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec, v roku 8 dni (II. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati regres za letni dopust za leto 2011 v bruto znesku 748,10 EUR, od tega zneska odvesti akontacijo dohodnine in tožeči stranki izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 10. 2011 dalje, v roku 8 dni. Kar je tožeča stranka zahtevala več, to je plačilo zakonskih zamudnih obresti od 1. 7. 2011 do 1. 10. 2011, pa je zavrnilo (III. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izplačati stroške prevoza in prehrane v višini 1.332,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2012 dalje, v roku 8 dni (IV. točka izreka). Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za izplačilo odpravnine v višini 498,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 2. 2012 dalje (V. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 1.791,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila (VI. točka izreka).

Zoper zamudno sodbo se smiselno zoper ugodilni del pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje. Navaja, da ji z nepravilno vročitvijo tožbe s prilogami in poprave tožbe ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zaradi česar je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pojasnjuje, da ni nikoli prejela obvestil o prispeli poštni pošiljki, zato ni vedela, da mora odgovoriti na tožbo. Za vloženo tožbo je izvedela šele, ko je prejela zamudno sodbo. Razlog za zamudo roka v konkretnem primeru je v dejstvu, da vročitev tožbe in poprava tožbe ni bila pravilno vročena. Ne drži, da nima urejenega predalčnika. Tožena stranka ima na svojem sedežu na A., kot tudi na prejšnjem sedežu na B., urejen predalčnik, kamor prejema pošto in jo tudi redno dviguje. Predalčnik je imela na obeh lokacijah urejen tudi marca in aprila 2012, to je v času vročanja v tej zadevi. O tem bodo izpovedali zaposleni pri toženi stranki, ki vsakodnevno dvigujejo pošto. Tožena stranka je v istem obdobju prejela v svoj predalčnik na naslovu A. poziva istega sodišča, naj odgovori na tožbo v podobnih delovnopravnih zadevah in je na tožbi tudi odgovorila (v zadevi opr. št. I Pd 281/2012 in opr. št. I Pd 316/2012). Ne more iti na škodo tožene stranke, da je nekdo obvestili o prispeli pošti snel z vrat, preden so ju opazili zaposleni tožene stranke. Na obeh lokacijah gre za poslovno stavbo z več poslovnimi prostori, kjer so vrata tožene stranke dostopna javnosti. Navaja, da krivda za zamudo opravljenega dejanja ni na njeni strani in je do zamude roka prišlo iz opravičljivih razlogov. Nadalje navaja, da je bil dne 26. 4. 2012 začet postopek prisilne poravnave, v kateri je tožnik prijavil svojo terjatev, ki jo uveljavlja v tej pravdi. Meni, da bi moralo sodišče smiselno uporabiti poglavje o stečajnem postopku po ZFPPIPP tudi za postopek prisilne poravnave in postopek prekiniti do objave sklepa o preizkusu terjatev. Poleg tega pa v primeru, ko je upnik prijavil svojo terjatev v postopku prisilne poravnave, zahtevek v pravdnem postopku ne more biti več dajatveni, temveč le še ugotovitveni. S tem je podana kršitev iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Nadalje navaja, da so tožbene navedbe v zvezi z izplačilom nadur, nočnih ur, prazničnih in nedeljskih ur nedokazane. S kršitvijo določb o dokaznem bremenu je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Hkrati je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo. Izpodbija tudi odločitev o stroških in navaja, da je sodišče tožeči stranki napačno priznalo stroške za narok, saj narok ni bil opravljen. Priglaša pritožbene stroške.

Tožnik podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožene stranke ter predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26799 in nadaljnji) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pravna podlaga za izdajo zamudne sodbe je 318. člen ZPP, ki določa, da če tožena stranka v roku iz 277. člena istega zakona ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor,

- da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP),

- da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi,

- da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

V konkretnem primeru je sporno vprašanje, če je bil za izdajo zamudne sodbe izpolnjen pogoj pravilne vročitve tožbe toženi stranki. V skladu z določbo 3. odstavka 139. člena ZPP se subjektu vpisa v sodni register, samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. V skladu s sprejetim stališčem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije se tudi pravnim osebam pisanja iz 1. odstavka 142. člena ZPP vročajo v skladu z določbo 3. odstavka 142. člena ZPP. V skladu z navedenim členom se vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku ter se podpiše. Po 4. odstavku istega člena se vročitev po prejšnjem odstavku šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.

Iz obvestil o opravljeni vročitvi je razvidno, da je poštni vročevalec potem, ko ob poskusu vročitve pisma ni mogel osebno vročiti toženi stranki, dne 8. 3. 2012 in 29. 3. 2012 na njenih vratih pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Ker tožena stranka pisanja ni dvignila v 15 dneh in dne 26. 3. 2012 oziroma 16. 4. 2012 tudi ni imela urejenega predalčnika, je vročevalec sodno pisanje vrnil sodišču. Glede na ugotovljene okoliščine je sodišče prve stopnje štelo, da je bila vročitev pravilno opravljena v skladu z določbo 4. odstavka 142. člena ZPP po preteku navedenega roka, to je dne 26. 3. 2012 oziroma 16. 4. 2012. Tožena stranka na tožbo v roku 30 dni ni odgovorila.

Tožena stranka v pritožbi v zvezi z vročitvijo tožbe v odgovor navaja okoliščine, ki po presoji pritožbenega sodišča porajajo dvom o pravilnosti vročitve tožbe v odgovor toženi stranki. Pravilna vročitev toženi stranki je namreč eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP. Glede na posledice, ki jih ima zamudna sodba, pa ne sme biti nobenih pomislekov ali dvomov glede vprašanja, ali so pogoji iz 1. do 4. točke 1. odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni. Tožena stranka v pritožbi navaja, da ima na naslovu, na katerem je bila opravljena vročitev, to je na naslovu A. urejen predalčnik, kamor prejema pošto in jo tudi redno dviguje in da je v istem obdobju uspešno prejela v svoj predalčnik na navedenem naslovu poziva istega sodišča, naj odgovori na tožbo v podobnih delovnopravnih zadevah ter je na tožbi tudi odgovorila. V dokaz svojih navedb je predlagala zaslišanje prič, poizvedbe pri Pošti Slovenije o imenu vročevalca in njegovo zaslišanje, ogled predalčnika na kraju samem.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je razjasnitev navedenih okoliščin, predvsem glede obstoja hišnega predalčnika pri toženi stranki, odločilnega pomena za ugotovitev, ali je bila vročitev opravljena pravilno, to je v skladu z določbo 3. in 4. odstavka 142. člena ZPP, kot pogoj za izdajo zamudne sodbe. Ker glede na navedeno pravilna vročitev tožbe ni zanesljivo ugotovljena, je sodišče prve stopnje najmanj preuranjeno štelo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe po določbi 318. člena ZPP, s čimer je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in zamudno sodbo v izpodbijanem delu (I., II., III, IV, in VI. točka izreka) razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 351. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 354. členom ZPP). V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje preveriti, ali je bila vročitev pravilno opravljena in nato ponovno odločiti o zadevi.

Glede na to, da je bila sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavljena zaradi zgoraj navedene kršitve, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do ostalih pritožbenih navedb.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

02.09.2013

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba in sklep Pdp 394/2013
• VDSS sodba Pdp 597/2013
• VDSS sklep Pdp 433/2014