VDSS sodba Pdp 1050/2012

Jedro

Tožena stranka svojih obveznosti iz delovnega razmerja (plačila za delo, plačila stroškov v zvezi z delom, plačila sorazmernega dela regresa) v razmerju do tožnika ni izpolnila, zato je tožnik upravičen do plačila vtoževanih zneskov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati plačo za marec 2012 v bruto znesku ... EUR, od tega zneska odvesti prispevke in davke, tožniku pa izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 4. 2012 do plačila (I. točka izreka), plačati stroške prehrane med delom za marec 2012 v znesku 99,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 4. 2012 do plačila (II. točka izreka), plačati stroške prevoza na delo in z dela za marec 2012 v znesku 27,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 4. 2012 do plačila (III. točka izreka) ter obračunati sorazmerni del regresa za letni dopust, in sicer za leto 2011 v bruto znesku 187,02 EUR, od tega zneska odvesti davek, tožniku pa izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2012 do plačila, za leto 2012 pa v bruto znesku 190,77 EUR, od tega zneska odvesti davek, tožniku pa izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2012 do plačila; v presežku (za plačilo razlike do vtoževanih 381,53 EUR) pa je tožbeni zahtevek iz tega naslova zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 107,64 EUR z nakazilom na transakcijski račun Delovnega sodišča v Mariboru v 8 dneh, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (V. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo, smiselno zoper njen ugodilni del, se pritožuje tožena stranka smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po določilih 338. člena ZPP. Navaja, da je tožnik pravočasno in v skladu z zakonom prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je prejelo 19 zaposlenih, samo tujec je zaradi neizpolnitve obveznosti vložil tožbo. Za vse delavce je bila pridobljena pomoč M. v enkratnem znesku in Zavoda za zaposlovanje. Zaradi prekinitve poslovnega sodelovanja s družbo A. je podjetje ostalo brez poslovnih prostorov. Podjetje je prenehalo s poslovanjem zaradi požara in odpovedi, o čemer prilaga tožena stranka dokaze. Vsi delavci so bili obveščeni, da je bila proti povzročitelju vložena tožba in da lahko samo na podlagi ugodne rešitve spora tožena stranka izplača plače za marec 2012 in sorazmerni del regresa za letni dopust. Zatrjuje, da kriminalistična preiskava vzroka požara še poteka in da se kot edini možni razlog navaja nepazljivo delo delavcev, med katerimi je tudi tožnik.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje v okviru zatrjevanih pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na absolutno bistvene kršitve pravil postopka in na pravilno uporabo materialnega prava, kot mu to nalaga določba drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji).

V 318. členu ZPP so določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tako je mogoče zamudno sodbo izdati le v primeru, če tožena stranka ne odgovori na tožbo v roku 30 dni, kot ji to nalaga 277. člen ZPP, poleg tega pa morajo biti izpolnjeni še naslednji pogoji:

da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožba 12. 7. 2012 pravilno vročena v odgovor toženki, ki na tožbo v predpisanem 30-dnevnem roku ni odgovorila. Ker ne gre za zahtevke, s katerim tožnik ne more razpolagati, je sodišče prve stopnje pravilno preizkusilo, ali zatrjevana dejstva niso v nasprotju s predloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi. Ob ugotovitvi, da takšno nasprotje ni podano, je sodišče prve stopnje na podlagi zatrjevanih dejstev, ki se zaradi pasivnosti tožene stranke štejejo za priznana, pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Ob upoštevanju minimalne plače

za delo s polnim delovnim časom od 1. januarja 2012 dalje (Ur. l. RS, št. 5/2012) v znesku 763,06 EUR je sodišče

tožniku utemeljeno prisodilo vtoževani znesek za marec 2012, do katerega je upravičen na podlagi 42. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami) in prvega odstavka 126. člena ZDR. Za marec 2012 je tožnik na podlagi 130. člena ZDR upravičen tudi do povračila stroškov v zvezi z delom, tj. stroškov za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela, v vtoževanih zneskih. Sodišče prve stopnje je na podlagi 131. člena ZDR v povezavi s 162. členom ZDR tožniku, ki je bil pri toženi stranki zaposlen od oktobra 2011 do konca marca 2012, utemeljeno prisodilo tudi sorazmerni del regresa za letni dopust, in sicer za leto 2011 v znesku 187,02 EUR, za leto 1012 pa v znesku 190,77 EUR. Ker je tožena stranka z izpolnitvijo navedenih obveznosti iz delovnega razmerja v zamudi, je sodišče prisodilo še pripadajoče zakonske zamudne obresti. Posledično je pravilna tudi odločitev o stroških postopka. Neupoštevne so pritožbene navedbe in dokazi, ki merijo na to, da obveznost tožene stranke do tožnika za plačilo denarnih terjatev še ne obstaja. Na podlagi drugega odstavka 338. člena ZPP se namreč zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato pritožbenih navedb in dokazov v tej smeri pritožbeno sodišče ne upošteva.

Ker so izpolnjeni pogoji za zamudno sodbo iz 318. člena ZPP, je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

02.09.2013

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 992/2012
• VDSS sodba Pdp 1016/2012
• VDSS sodba Pdp 68/2013