VDSS sodba Pdp 246/2012

Jedro

Zamudna sodba, s katero je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo neizplačanih plač, se ne more izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga z navedbo, da tožnikove navedbe temeljijo na neresničnih podatkih, uveljavlja v pritožbi tožena stranka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati bruto plačo za mesece januar, februar, marec in april 2011 v vsakokratni bruto višini ... EUR, odvesti davke in prispevke od bruto plač, tožniku pa izplačati pripadajoče neto plače za mesece januar, februar, marec in april v vsakokratni neto višini ... EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega mesečnega zneska od 21-tega dne v mesecu za pretekli mesec vse do plačila, v roku 8 dni, pod izvršbo (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 187,80 EUR, v roku 8 dni, po preteku paricijskega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo (II. točka izreka).

Tožena stranka vlaga ugovor na zamudno sodbo (pravilno: pritožbo) v kateri navaja, da se pri zamudni sodbi niso upoštevala dejstva, ki so zelo pomembna za razjasnitev zadeve, in jih je tožena stranka posredovala sodišču in jih ponovno prilaga k ugovoru na sodbo, ki sicer temelji na neresničnih in lažnivih podatkih. Tožena stranka navaja, da so priložene listine, ki bodo razkrile laži tožnika.

Tožnik podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožene stranke ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naloži plačilo vseh pritožbenih stroškov. Navaja, da je tožena stranka vložila pritožbo iz razlogov, ker se pri odločitvi v zamudni sodbi niso upoštevala dejstva, ki so zelo pomembna za razjasnitev zadeve, zraven pa priložila tudi listine. Tožnik navaja, da je sodišče izdalo zamudno sodbo iz razloga, ker tožena stranka v roku 30 dni ni odgovorila na tožbo, podani pa so bili ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe. Skladno z 2. odstavkom 338. člena ZPP se zamudne sodbe ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato je pritožba neutemeljena. Tožena stranka je s svojimi pritožbenimi navedbami tudi prekludirana, prav tako pa so navedbe neresnične, saj je v podjetju tožnik prenehal delati, ker mu niso bile izplačane plače in ne zaradi nove zaposlitve. Tožnik je pustil vozilo na Nizozemskem, saj mu tožena stranka ni krila stroškov za prevoz, ki bi jih morala, sam pa tudi ni imel dovolj sredstev, da bi vozilo pripeljal nazaj v Slovenijo, tako, da se je na svoje stroške sam vrnil v Slovenijo. Tožena stranka mu je sama naročila, naj vse stvari pusti v vozilu, ključe pa je moral pustiti v špediciji, saj ni mogel pustiti zaklenjenega vozila v hali, kjer se nahaja. Tožnik priglaša pritožbene stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 69/2005, 90/2005, 52/2007, 73/2007, 45/2008) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

ZPP v 1. odstavku 318. člena določa, da če tožena stranka v roku 30 dni ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor;

- da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP);

- da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi;

- da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Pasivnost toženca je torej eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ocenjuje pa se kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. V postopku za izdajo zamudne sodbe, zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Drugače pa je pri uporabi prava. To pomeni, da mora sodišče ob upoštevanju procesnih pravil materialno pravo uporabiti na tak način, kot takrat, kadar gre za kontradiktorno sodbo.

Iz predloženega spisa izhaja, da je tožnik vložil tožbo zaradi plačila plač v skupni višini … EUR in sicer za mesece januar, februar, marec in april 2011 v vsakokratni bruto višini ... EUR z odvodom davkov in prispevkov bruto plač ter izplačilom neto zneska v vsakokratni višini 560,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega mesečnega zneska od 21. dne v mesecu za pretekli mesec vse do plačila. Iz predloženega spisa izhaja, da je tožena stranka prejela tožbo dne 16. 12. 2011, pri čemer iz poziva na odgovor na tožbo izrecno izhaja, da če tožena stranka na tožbo ne bo odgovorila v roku 30 dni, ali če odgovor na tožbo ne bo obrazložen, bo sodišče izdalo sodbo, s katero bo toženemu zahtevku ugodilo (zamudna sodba), vendar le, če je bila tožba pravilno vročena toženi stranki v odgovor, vendar le pod pogoji, če so izpolnjeni pogoji iz 318. člena ZPP. Tožena stranka je podala odgovor na tožbo s priporočeno poštno pošiljko dne 24. 1. 2012, to je že po izdaji zamudne sodbe, kar je prepozno.

Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je pravna podlaga v zvezi z izplačilom plač podana v določilih 126. in 135. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 – 103/2007 – ZDR), pri čemer 126. člen ZDR določa, da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je to tako določeno s kolektivno pogodbo. Pri plači mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca, pri čemer delavcu pripada plača na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je zatrjeval, da mu pripada plača v bruto višini ... EUR, priložil je tudi pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 1. 2011, tako da mu je sodišče pravilno priznalo plačo v bruto višini ... EUR. Sodišče je tudi pravilno odločilo, da je skladno z Zakonom o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/2006 s sprem.) in Zakonom o prispevkih za socialno varnost (Ur. l. RS, št. 5/96 s sprem.) tožena stranka dolžna od bruto zneskov obračunati in odvesti predpisane davke in prispevke, tožniku pa izplačati neto zneske plač. Pravilna je odločitev o obrestih, pri čemer je po pogodbi o zaposlitvi čas zapadlosti plač določen v 5. členu pogodbe o zaposlitvi, tako, da je tožena stranka upravičena do zakonskih zamudni obresti od 21. dne v mesecu dalje za plače za pretekli mesec.

Glede na podane pritožbene navedbe je potrebno tudi poudarjati, da 2. odstavek 338. člena ZPP izrecno določa, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar uveljavlja pritožba, ko navaja, da tožnikove tožbene navedbe temeljijo na neresničnih lažnivih podatkih in prilaga listine. Zamudna sodba se namreč izda na podlagi zatrjevanj v tožbi, pri čemer se šteje, da je izkazano to, kar tožnik navaja v tožbi.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilu 353. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj le-ta ni prispeval k rešitvi zadeve. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

21.11.2012

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 83/2012
• VDSS sodba Pdp 107/2012
• VDSS sodba Pdp 525/2012